Jedro

Kadar je na trgu dela v določenem času in določenem okolju dovolj potreb po delu s poklicno izobrazbo, ki jo ima brezposelna oseba, ni upoštevna njena želja za prekvalifikacijo iz enega v drug poklic, saj je primarna naloga aktivne politike zaposlovanja v zagotovitvi ustrezne ali primerne zaposlitve s posredovanjem dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev odločb tožene stranke opr. št. 590-77/02-218-J z dne 31.7.2002 in opr. št. NEGODL-02/02 z dne 24.4.2002 ter vključitev v program aktivne politike zaposlovanje kot kozmetični tehnik, ker je presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

Zoper sodbo je tožnica po pooblaščenem odvetniku vložila pravočasno pritožbo in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma podrejeno predlaga spremembo in ugoditev zahtevku. Navaja le, da izpodbijana sodba sicer ima pravno podlago v določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, vendar naj pri odločanju ne bi bila upoštevana obljubljena in zagotovljena možnost prekvalifikacije iz ekonomskega tehnika v kozmetični tehnik. V postopku pri toženi stranki naj ji ne bi bilo pojasnjeno, da je na trgu delovne sile veliko povprašenje po ekonomskih tehnikih, temveč le-to, da obstaja tudi možnost za usposobitev za kozmetičnega tehnika, zaradi česar naj bi predložila zahtevana listinska dokazila v dobri veri, da bo njen predlog realiziran.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica ne navaja nobenih novih dejstev, niti ne ponuja kakršnihkoli novih dokazov v smislu 337. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju ZPP-UPB2), da bi sploh nastal dvom v pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP-UPB2, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena s prepričljivo ugotovljenimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbene navedbe potrebno dodati le še naslednje.

Stališče pritožnice o upravičenosti do prekvalifikacije iz ekonomskega tehnika v kozmetični tehnik v okviru programa aktivne politike zaposlovanja, četudi je na trdu dela dovolj povpraševanja po poklicu ekonomski tehnik, je zmotno in zato nesprejemljivo, sklicevanje na "obljubo" toženca o možnosti prekvalifikacije pa pravno irelevantno. Primarna naloga v okvirju aktivne politike zaposlovanja seveda ni v preusposabljanju brezposelnih oseb iz enega v drug poklic samo zato, ker je takšna njihova želja, temveč v posredovanju ustrezne ali primerne zaposlitve, še zlasti, če je na trgu dela dovolj povpraševanja po delu delavcev z izobrazbo, ki jo imajo.

V 4. b členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZZPB) je vključitev v program aktivne politike zaposlovanja sicer opredeljena kot temeljna pravica brezposelne osebe z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti. Zavod ali druga pooblaščena organizacija mora tako najkasneje v dveh mesecih po prijavi brezposelnosti, pripraviti zaposlitveni načrt, ki je podlaga za vključitev brezposelne osebe v program aktivne politike zaposlovanja. Vendar pa se ukrepi aktivne politike zaposlovanja, urejeni v ZZZPB, nanašajo tako na organizacije oziroma delodajalce (48. in 48. a člen ZZZPB), kot brezposelne osebe, vključene v program. Pri odločanju o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja ter izdelavi zaposlitvenega načrta je pristojni nosilec in izvajalec (v konkretnem primeru tožena stranka) glede na 3. odstavek 49. b člena ZZZPB dolžan upoštevati predvsem stanje na trgu dela v določenem obdobju in stanje v določenem poklicu; stroške vključitve v program; osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti brezposelne osebe; ter možnosti za uspešen zaključek programa. Šele po 5. alinei 3. odstavka 49. b člena ZZZPB so upoštevne tudi želje brezposelne osebe glede vrste programa, v katerega bi se želela vključiti, vendar le pod pogojem, če so te utemeljene, in če jih je smiselno upoštevati glede na možnosti za zaposlitev v določenem okolju in obdobju. Brezposelno osebo je tako na podlagi zaposlitvenega načrta mogoče vključiti tudi v izobraževanje in s tem v prekvalifikacijo iz enega v drug poklic, vendar v skladu s 53. b členom ZZZPB le, kadar je to potrebno zaradi izboljšanja položaja na trgu dela, ker ji ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve v smislu 17. č oziroma 17. d člena ZZZPB.

Glede na to, da slednje dejansko stanje v obravnavani zadevi ni izkazano, saj je bilo od 1.5.2001 do 30.6.2002, ko je bila tožnica prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, priglašenih 411 potreb po zaposlitvi ekonomskih tehnikov, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 53. b člena v zvezi z 49. b členom ZZZPB za njeno vključitev v program aktivne politike zaposlovanja s prekvalifikacijo iz enega v drug poklic, ter torej iz poklica ekonomski tehnik v poklic kozmetični tehnik. Zato je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na razveljavitev zavrnilnih odločb toženca in priznanje vtoževane pravice zakonito zavrnjen in je iz istih razlog tudi pritožba ostala brezuspešna. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP-UPB2 potrditi sodbo sodišča prve stopnje.