Jedro

Vsebina in pretežnost dejanskih okoliščin za očitno lažjo izvedbo postopka.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je Specializirano državno tožilstvo RS vložilo obtožnico zoper obdolženega A. A., zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem in prvem odstavku 323. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Predsednica senata je dne 29. 12. 2022 na podlagi 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) predlagala prenos krajevne pristojnosti z Okrožnega sodišča v Mariboru na Okrožno sodišče v Celju.

2. Predlog za prenos pristojnosti sodnica utemeljuje z navedbami, da ima obdolženec stalno prebivališče v Velenju, prav tako tri priče, katerih zaslišanje je predlagano v obtožnici, obdolženec je za zastopanje v postopku pooblastil odvetnika iz Ljubljane, predlagano je tudi zaslišanje policista PPP Celje ter priče iz Kopra, kar je vse bližje Celju kot Mariboru, prav tako pa v obtožnici ni predlagana izvedba ogleda ali drugega procesnega dejanja, ki bi ga bilo potrebno opraviti na območju predmetnega prvostopenjskega sodišča. Glede na navedeno sodnica meni, da bi se kazenski postopek bolj ekonomično, hitreje, z manjšo izgubo časa za procesne udeležence in posledično z manj stroški izvedel na Okrožnem sodišču v Celju kot sodišču, stvarno pristojnem po prvem odstavku 40.a člena Zakona o sodiščih, kot pa pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

B.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Lažja izvedba kazenskega postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški in tudi z manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče.1 Ena od okoliščin, ki kaže na to, da bi delegirano sodišče laže izvedlo kazenski postopek, je lahko okoliščina, da imajo vsi ali velika večina procesnih udeležencev prebivališče na območju tega sodišča.2 Vendar dejstvo, da bi določeno sodišče laže izvedlo kazenski postopek, samo po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti. Izkazati in utemeljiti je treba, da so okoliščine, ki kažejo na večjo ekonomičnost kazenskega postopka, izražene v tolikšni meri, da prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.3 Gre za presojo dejanskih okoliščin v vsakem konkretnem primeru, pri čemer vsaka, le nekoliko lažja izvedba kazenskega postopka pri drugem sodišču še ni razlog za prenos krajevne pristojnosti,4 npr. če so procesni udeleženci z območja različnih sodišč in za njih sedež delegiranega sodišča ni bistveno bližji od sedeža sodišča, pri katerem prvotno poteka kazenski postopek.5

4. Predlagateljica v predlogu kot razlog za prenos krajevne pristojnosti navaja, da ima večina procesnih udeležencev stalno bivališče bližje Celju kot Mariboru. Po pregledu spisa je ugotoviti, da ima obdolženec stalno prebivališče prijavljeno v Velenju, prav tako tri priče, katerih zaslišanje je predlagano v obtožnici, nadalje je predlagano zaslišanje priče iz Kopra in priče iz Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, pa zaslišanje policista iz PPP Celje ter dveh policistov PP Maribor, predlagano je tudi zaslišanje dveh izvedencev s stalnim prebivališčem z območja Celja ter enega izvedenca s stalnim prebivališčem z območja Maribora, obdolženec pa je za zastopanje v postopku pooblastil odvetnika iz Ljubljane. Čeprav ima od dvanajstih procesnih udeležencev osem od njih stalno bivališče prijavljeno na območju, ki je dejansko bližje Celju kot Mariboru, podatki spisa kažejo, da so procesni udeleženci z območja različnih sodišč in da za njih sedež delegiranega sodišča ni bistveno bližji od sedeža sodišča, pri katerem prvotno poteka kazenski postopek, s tem pa tudi stroški prihoda procesnih udeležencev na sodišče v primeru delegacije pristojnosti ne bi bili bistveno nižji.6 K takšni ugotovitvi prispeva tudi dejstvo, da je postopek še v zgodnejših fazah, pri čemer ni mogoče predvideti, kateri dokazi bodo morda še predlagani oziroma izvedeni v nadaljevanju postopka. Vrhovno sodišče tako ob navedeni krajevni razporeditvi procesnih udeležencev ter upoštevajoč razdaljo med predmetnima sodiščema zaključuje, da ugotovljene okoliščine niso izražene v tej meri, da bi prevladovale nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.

C.

5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče, kot skupno neposredno višje sodišče, ugotovilo, da niso podani pogoji iz prvega odstavka 35. člen ZKP, zato je predlog zavrnilo.

1 Sklep VSRS I Kr 36883/2017 z dne 19. 10. 2017, tč. 2. 2 Sklep VSRS I Kr 24145/2015 z dne 23. 11. 2017, tč. 5; Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 83. 3 Sklep Vrhovnega sodišča I Kr 7084/2018 z dne 14. 6. 2018. 4 Sklepi VSRS I Kr 36883/2017 z dne 19. 10. 2017, I Kr 34576/2015 z dne 23. 6. 2016, I Kr 49973/2018 z dne 7. 3. 2019 in drugi. 5 Sklepa VSRS I Kr 34576/2015 z dne 23. 6. 2016, tč. 5; I Kr 7084/2018 z dne 14. 6. 2018, tč. 3. 6 Primerjaj s sklepom VSRS I Kr 34576/2015 z dne 23. 6. 2016, tč. 6.