Jedro

V skladu s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko osebe, povabljene na razdelitveni narok, samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila, na kar jih sodišče opozori že v vabilu na narok. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da lahko najkasneje na razdelitvenem naroku te osebe ugovarjajo tudi obračunu, ki ga je opravilo sodišče, za njihovo terjatev.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep o poplačilu sodišča prve stopnje spremeni tako, da so spremembe v ležečem tisku, ter se sedaj izrek navedenega sklepa v celoti glasi: „Iz kupnine, dobljene s prodajo nepremičnine, vpisane pri vl. št. , k.o. s parc. št. , v znesku 55.000,00 (petinpetdeset tisoč 00/100) EUR, se poravnajo naslednje terjatve: stroški izvršilnega postopka: upnika v znesku 1.118,91 (tisoč sto osemnajst 91/100) EUR; davek na promet za nepremičnino, ki se je prodala, v znesku 1.078,43 (tisoč oseminsedemdeset 43/100 EUR; terjatev zastavnih oziroma izvršilnih upnikov: - v skupnem znesku 19.529,91 (devetnajst tisoč petsto devetindvajset 91/100) EUR z obračunanimi zamudnimi obrestmi od 30.01.1997 do 06.07.2009; - v skupnem znesku 26.078,12 (šestindvajset tisoč oseminsedemdeset 12/100) EUR z obračunanimi zamudnimi obrestmi od 21.05.1999 do 06.07.2009. S tem je razporejena kupnina v višini 47.805,37 EUR, ostanek dosežene kupnine v znesku 7.194,63 (sedem tisoč sto štiriindevetdeset 63/100) EUR pa se vrne dolžniku.

Računovodstvu Okrožnega sodišča v se naloži, da v roku 3 dni po pravnomočnosti tega sklepa nakaže: RS, Ministrstvu za finance, DURS, DU , na št. računa: , sklic: znesek 1.078,43 (tisoč oseminsedemdeset 43/100) EUR, upniku , na račun št.: , odprt pri ., znesek 20.648,82 (dvajset tisoč šesto oseminštirideset) EUR, upniku , na račun št.: , sklic: , odprt pri Banki Slovenije, znesek 26.078,12 (šestindvajset tisoč oseminsedemdeset 12/100) EUR in dolžniku na račun njegovega pooblaščenca št.:, odprt pri , znesek 7.194,63 (sedem tisoč sto štiriindevetdeset 63/100) EUR.“ V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep o poplačilu sodišča prve stopnje.

Upnik krije sam svoje stroške v zvezi s pritožbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se iz kupnine, dobljene s prodajo nepremičnine, vpisane pri vl. št. ,k.o. s parc. št. , v znesku 55.000,00 EUR, poravnajo naslednje terjatve: stroški izvršilnega postopka: upnika v znesku 965,11 EUR; davek na promet za nepremičnino, ki se je prodala, v znesku 1.078,43 EUR; terjatev zastavnih oziroma izvršilnih upnikov: - v skupnem znesku 19.529,91 EUR z obračunanimi zamudnimi obrestmi od 30.01.1997 do 06.07.2009; - v skupnem znesku 26.078,12 EUR z obračunanimi zamudnimi obrestmi od 21.05.1999 do 06.07.2009; nadalje, da je s tem razporejena kupnina v višini 47.651,57 EUR, ostanek dosežene kupnine v znesku 7.348,43 EUR pa se vrne dolžniku, računovodstvu Okrožnega sodišča v pa naložilo, da v roku 3 dni po pravnomočnosti tega sklepa nakaže RS, Ministrstvu za finance, DURS, DU znesek 1.078,43 EUR, upniku znesek 20.495,02 EUR, upniku znesek 26.078,12 EUR in dolžniku 7.348,43 EUR.

Prvi upnik je s pomočjo pooblaščenca pravočasno vložil pritožbo z dne 23.12.2009, s katero je izpodbijal navedeni sklep sodišča prve stopnje, iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 366. členom ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je navedel, da mu sodišče prve stopnje ni priznalo zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov, odmerjenih s sklepom o izvršbi, in vseh priglašenih stroškov v zvezi s pritožbo zoper sklep o poplačilu z dne 09.07.2009. Nadalje je še navedel, da mu je sodišče prve stopnje obračunalo zamudne obresti od napačne glavnice (2.671,37 EUR) in po napačni obrestni meri (upoštevalo je zakonsko določeno obrestno mero), čeprav mu jih je bilo bilo dolžno obračunati od uveljavljene terjatve v znesku 7.112,96 EUR oziroma 3.636,80 EUR od dne 29.01.1997 dalje po 9 % mesečni stopnji, po konformni metodi. Pritožbenemu sodišču je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, ki naj odloči tudi o stroških te pritožbe skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je delno utemeljena.

V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje o poplačilu obeh zgoraj navedenih upnikov prvič odločilo s sklepom z dne 09.07.2009, vendar je pritožbeno sodišče ta sklep s sklepom, opr. št. ... z dne 13.11.2009, razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje.

Po pregledu obravnavane zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na predlog prvega upnika z dne 22.12.1997 s sklepom z dne 05.01.1998 dovolilo izvršbo (1. točka izreka) na podlagi izvršilnega naslova, in sicer: zapisnika o sporazumu strank, sklenjenega pred Okrajnim sodiščem v , opr. št. R z dne 28.06.1995 (priloga A2 sodnega spisa), za izterjavo upnikove denarne terjatve v znesku 7.112,96 DEM, skupaj z 9% mesečnimi obrestmi, ki se obračunavajo po konformni metodi od dne 29.1.1997 dalje, plačljivo v tolarski protivrednosti po tečaju, po katerem A Banka prodaja DEM občanom na dan plačila, na dolžnikovih nepremičninah vpisanih pod vložno št. , k.o. , in odmerilo izvršilne stroške upnika na 25.821,00 SIT (sedaj: 107,75 EUR) (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je prvemu upniku z navedenim sklepom o izvršbi tudi prisodilo zakonske zamudne obresti od njemu nastalih izvršilnih stroškov, ki jih je ta v predlogu za izvršbo zahteval o dneva izdaje izvršnega dovolila dalje do plačila. Glede na to so pritožnikove navedbe, da mu je sodišče prve stopnje priznalo izvršilne stroške v navedenem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 05.01.1998 dalje do plačila, in da bi jih moralo sodišče prve stopnje obračunati v okviru izpodbijanega sklepa do dne 31.12.2001, ker so na ta dan že presegle višino stroškov, utemeljene.

Sodišče prve stopnje je tako napačno ugotovilo, da upniku ne pripadajo zakonske zamudne obresti od navedenih izvršilnih stroškov, ker jih naj ne bi obračunal. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče v okviru pravilne uporabe materialnega prava samo izračunalo višino zakonskih zamudnih obresti od pritožniku priznanih stroškov v zvezi s predlogom za izvršbo s pomočjo računalniškega programa, ki ga uporabljajo sodišča za izračun zakonskih zamudnih obresti. Pri tem je uporabilo pravna pravila, ki se nanašajo na tek zamudnih obresti, in z njimi povezane odločbe Ustavnega sodišča RS.

V konkretnem primeru so zakonske zamudne obresti od navedenih izvršilnih stroškov v znesku 25.821,00 SIT (sedaj: 107,75 EUR) začele teči v času, ko je še veljal Zakon o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki ni vseboval določbe, da obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, kot je to določal 376. člen Obligacijskega zakonika – OZ, ki je bil kasneje črtan z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika – OZ-A (Uradni list RS, št. 40/2007). Prehodna določba 1060. člena OZ določa, da se ZOR še vedno uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ. V zvezi s to prehodno določbo je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-300/04 z dne 02.03.2006 (Uradni list RS, št. 28/2006) odločilo, da se razveljavi, kolikor se na na njeni podlagi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki tečejo po 01.01.2002, uporablja ZOR, ki ne vsebuje pravila, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico. Iz navedene odločbe jasno izhaja, da zamudne obresti prenehajo teči najkasneje dne 01.01.2002, v kolikor so že dosegle ali presegle glavnico. Če zamudne obresti do tega datuma še niso dosegle glavnice, je potrebno pri odločanju o teku obresti od dne 01.01.2002 dalje upoštevati veljavno zakonodajo, tudi določilo 376. člena, ki pa je dne 22.05.2007 z uveljavitvijo OZ-A prenehalo veljati, ne glede nato, da je obligacijsko razmerje, iz katerega izvirajo zamudne obresti, nastalo pred uveljavitvijo OZ.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče najprej izračunalo višino zakonskih zamudnih obresti od navedenih izvršilnih stroškov na dan 31.12.2001. Pri tem je po uradni dolžnosti preverilo, kdaj je vsota zapadlih, pa neplačanih zamudnih obresti, dosegla glavnico, ter ugotovilo, da so zakonske zamudne obresti v obravnavanem primeru dosegle višino glavnice pred dnem 31.12.2001, na ta dan pa so znašale 36.857,30 SIT (sedaj: 153,80 EUR). Navedeni znesek je pritožbeno sodišče prištelo k stroškom, prisojenim prvemu upniku v 1. točki prvega odstavka izpodbijanega sklepa, ter ga upoštevalo tudi pri razporeditvi kupnine tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa..

Ker gre v obravnavanem primeru za nepremičninsko izvršbo, se terjatve upnikov (skupaj z zamudnimi obrestmi) v skladu z drugim odstavkom 208. člena ZIZ obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka.

Iz zapisnika o razdelitvenem naroku z dne 07.07.2009 (list. št. 276 in 277) je razvidno, da se ga je udeležil samo pooblaščenec prvega upnika. Sodišče prve stopnje je na tem naroku v skladu s četrtim odstavkom 207. člena ZIZ razpravljalo o poplačilu terjatev obeh upnikov, ki sta hkrati tudi zastavna upnika v obravnavani zadevi, in glede katerih je sklep o izvršbi postal pravnomočen pred dnevom razdelitve. V zvezi s terjatvijo prvega upnika je ugotovilo, da po izračunu, opravljenem s strani sodišča prve stopnje, njegova terjatev znaša 19.529,91 EUR. Sodišče prve stopnje je izračunalo višino terjatve prvega upnika skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 06.07.2009, torej na dan pred opravljenim razdelitvenim narokom, pri čemer je pri obračunu zakonskih zamudnih obresti upoštevalo obdobje od dne 30.01.1998 do vključno dne 06.07.2009 (priloga C8). V zvezi s terjatvijo drugega upnika je sodišče ugotovilo, da skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi znaša 26.078,12 EUR. Pooblaščenec prvega upnika obračunu terjatve, opravljenim za prvega upnika, ni ugovarjal, prav tako pa tudi ni prerekal opravljenega obračuna terjatve za drugega upnika. Glede na to je sodišče prve stopnje takoj po opravljenem naroku v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZIZ z izpodbijanim sklepom odločilo o poplačilu obeh upnikov, in pri tem pravilno upoštevalo stanje, kot izhaja iz spisa in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku, kakor tudi 197. člen ZIZ, ki določa, katere terjatve imajo prednost pri poplačilu in njihov vrstni red, in 198. člen ZIZ, ki določa vrstni red drugih terjatev.

V skladu s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko osebe, povabljene na razdelitveni narok, samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila, na kar jih sodišče opozori že v vabilu na narok. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da lahko najkasneje na razdelitvenem naroku te osebe ugovarjajo tudi obračunu, ki ga je opravilo sodišče, za njihovo terjatev. Glede na obrazloženo pritožnikove navedbe, da je sodišče prve stopnje obračunalo zamudne obresti od napačne glavnice, kakor tudi, da je napačno izračunalo samo višino zamudnih obresti, saj je upoštevalo zakonsko določeno obrestno mero zamudnih obresti, ne pa med strankama dogovorjene višine obrestne mere zamudnih obresti, in sicer 9 % mesečno, pri čemer bi jih moralo obračunati po konformni metodi od dne 29.01.1997 dalje, ki na razdelitvenem naroku obračuna njegove terjatve ni prerekal, niso utemeljene. Nenazadnje takšne pritožbene navedbe predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer pritožnik niti ne navaja, zakaj teh dejstev ni mogel navesti pravočasno, torej že na razdelitvenem naroku, na katerem je bil prisoten, sodišče pa mu je predočilo višino njegove terjatve (glavnico z obračunanimi obrestmi).

Prav tako niso utemeljene pritožnikove navedbe, da bi mu sodišče prve stopnje moralo za pritožbo z dne 17.08.2009 zoper prvotni sklep o poplačilu z dne 09.07.2009 glede na vrednost spornega predmeta prisoditi zahtevanih 800 točk, glede na to vrednost storitve pa tudi obračunati materialne stroške (2%) in DDV (20%). Sodišče prve stopnje je odmerilo stroške v zvezi navedeno pritožbo glede na vrednost spornega predmeta na dan vložitve predloga za izvršbo, to je 7.112,96 DEM oziroma takratnih 640.167,00 SIT (sedaj: 2.671,37 EUR), v višini 300 točk in od te vrednosti tudi odmerilo materialne stroške in DDV. Kljub temu, da vrednost spornega predmeta ni bila pravilno ugotovljena, temveč znaša v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 z dne 03.05.1998 o uvedbi eura (UL L št. 139 z dne 11.05.1998 s spremembami) in Uredbo Sveta (ES) št. 2866/98 z dne 31.12.1998 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (UL L št. 359 z dne 31.12.1998 s spremembami), po kateri je potrebno za 1 EUR odšteti 1,95583 DEM, 3.636,80 EUR, pa je odločitev sodišča prve stopnje, da se mu prizna za navedeno pritožbo 300 točk, kljub temu pravilna, saj upoštevajoč tudi pravilni znesek vrednost predmeta po Odvetniški tarifi – OT tar. št. 27/6 v zvezi tar. št. 18/1 ne presega 10.000 točk. Ker so bile pritožbene navedbe, ki jih je uveljavljal prvi upnik, utemeljene samo glede zavrnitve plačila zakonskih zamudnih obresti od stroškov za predlog za izvršbo, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v ostalem pa njegovo pritožbo zavrniti in v nespremenjenem delu potrditi sklep o poplačilu sodišča prve stopnje.

Prvi upnik je s svojo pritožbo uspel samo v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov za predlog za izvršbo, torej s sorazmerno majhnim delom, zato sam krije svoje stroške v zvezi s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.