Jedro

Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pridržno pravico iz naslova terjatve zaradi povračila škode, ker lahko pridržno pravico uveljavlja le, če obenem vloži ali pobotni ugovor ali pa nasprotno tožbo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča tak zaključek ni utemeljen v določilih 286. in sledečih členov Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki jih je treba uporabiti na predmetni primer. Po 1. odst. 286. člena ZOR ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, to stvar pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Iz tega ni mogoče sklepati na to, da ima upnik terjatve pridržno pravico le, če to terjatev uveljavlja v pravdi v pobot ali z nasprotno tožbo.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane nalog za izpraznitev poslovnega prostora Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Rg 6/2004 z dne 13.5.2004 v točki I izreka v celoti v veljavi in sicer tako, da mora tožena stranka izprazniti poslovni prostor - nadstrešnico, na naslovu T.13, I. parc. št. 116/2 k.o. I. v izmeri 60 m2 ter ga v roku enega leta to je do 11.5.2005 izročiti prostega od oseb in stvari tožeči stranki vse v roku 15 dni. Glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da jih mora tožena stranka v roku 15 dni povrniti tožeči v znesku 132.576,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.2.2005 dalje do plačila.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je tožena stranka ugovarjala pridržno pravico na poslovnem prostoru, ker ji je tožeča stranka povzročila gmotno škodo, ko je samovoljno izklopila električno energijo v tem prostoru. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je pogoj za uveljavljanje pridržne pravice pobotni ugovor oz. nasprotna tožba in da pridržna pravica velja le, če ima upnik v rokah izvršilni naslov, saj česa takega 261. in 262. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ne predpisujeta. To pomeni, da toženec ni dolžan izročiti tožniku njegove stvari, vse dokler mu tožnik ne plača njegove terjatve. Sodišče prve stopnje zaradi napačnega pravnega stališča ni ugotavljalo, ali obstojijo predpostavke odškodninske obveznosti tožeče stranke toženi stranki.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi tega pa tudi ni raziskalo vseh okoliščin, odločilnih za presojo zadeve, tako da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je namreč zavzelo stališče, da tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pridržno pravico iz naslova terjatve zaradi povračila škode, ker lahko pridržno pravico uveljavlja le, če obenem vloži ali pobotni ugovor ali pa nasprotno tožbo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča tak zaključek ni utemeljen v določilih 286. in sledečih členov Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki jih je treba uporabiti na predmetni primer. Po 1. odst. 286. člena ZOR ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, to stvar pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Iz tega ni mogoče sklepati na to, da ima upnik terjatve pridržno pravico le, če to terjatev uveljavlja v pravdi v pobot ali z nasprotno tožbo. Sodišče prve stopnje kot predhodno vprašanje ugotavlja, ali terjatev tožene stranke obstoji in ali zato obstoji tudi pridržna pravica. Pri tem je potrebno poudariti, da v konkretnem primeru tožena stranka pridržno pravico uveljavlja na podlagi terjatve, ki izvira iz odškodninske obveznosti tožeče stranke in torej ne gre za terjatve zaradi investicij, glede katerih veljajo posebna določila 16. in 17. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Zato ima tožena stranka pravico uveljavljati na podlagi te terjatve pridržno pravico, seveda le, če terjatev obstoji. Ker pa zaradi napačnega pravnega stališča sodišče prve stopnje tega sploh ni ugotavljalo, je kot rečeno ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pri ponovnem odločanju o zadevi bo moralo sodišče prve stopnje raziskati, ali obstoji terjatev tožene stranke iz naslovna odškodninske odgovornosti tožeče stranke in torej ali obstoji pridržna pravica, ki preprečuje utemeljenost zahtevka na izpraznitev poslovnega prostora. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo možna zakonita in pravilna odločba.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst. 165. člena ZPP.