Jedro

in ne kot opis dela na delovnem mestu stalnega dežurnega. Pravila policije ne določajo, kaj delajo zaposleni na različnih sistemiziranih mestih v policiji. Kaj spada med naloge posameznega delovnega mesta, določa sistemizacija delovnih mest in za posamezne zaposlene pogodbe o zaposlitvi, ki so jih podpisali, tako kot je tožnik podpisal svojo pogodbo o zaposlitvi in anekse k njej. Pravno nepomembno je, koliko zaposlenih pri toženki in na katerih delovnih mestih ima v svojih pogodbah o zaposlitvi določilo o izvajanju nalog v skladu s 4. členom ZNPPol. Prav tako na pravilnost odločitve ne vpliva tožnikovo zavračanje sistema, po katerem morajo v primeru odločitve vodje enote vsi delati vse. Vsak zaposleni je dolžan opravljati naloge njegovega delovnega mesta, kot so opredeljene v njegovi pogodbi o zaposlitvi, ki temelji na aktu o sistemizaciji delovnih mest, in v tem okviru mu njegov nadrejeni lahko odreja vsa dela. Glede na vsebino tožnikove pogodbe o zaposlitvi z aneksi mu je toženka lahko odredila tudi naloge, ki so se opravljale na način patruljiranja, zato mu s tem niso bile kršene njegove pravice iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek za odpravo sklepov toženke, s katerim je ta odločila, da mu pravice niso bile kršene, ter zahtevek za odpravo kršitev.

Tožnik v pritožbi nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je po pogodbi o zaposlitvi z aneksi dolžan opravljati tudi naloge v skladu s 4. členom ZNPPol, ter se zavzema za to, da se skladno s to določbo lahko stalnemu dežurnemu odrejajo samo naloge, ki so opredeljene v razdelku 3.1 Pravil policije (dežurstvo). Navedeno ne drži. Kljub temu, da je naziv tožnikovega delovnega mesta višji policist - stalni dežurni, naloge tega delovnega mesta ne vključujejo le nalog iz 77. do 87. člena Pravil policije, ki opredeljujejo dežurstvo, temveč še številne druge naloge, ki se po svoji naravi opravljajo na terenu (denimo nadzorovanje in urejanje prometa, vzdrževanje javnega reda in miru, nadziranje na mejnih prehodih ter varovanje javnih shodov in prireditev, prim. 3. člen aneksa z dne 20. 7. 2018, A 12), in izvajanje nalog v skladu s 4. členom ZNPPol.

10.Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

11.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbe.

12.Odločitev, da tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.

Obrazložitev

13.Toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti, razveljavitev oziroma odpravo odločb toženke z dne 20. 1. 2022 in z dne 16. 3. 2022, odpravo kršitev iz delovnega razmerja zaradi nezakonitega odrejanja dela na drugem delovnem mestu oziroma drugih vrstah dela ter zagotovitev dela na delovnem mestu višji policist - stalni dežurni. Tožniku je naložilo, naj toženki povrne stroške postopka v višini 918,97 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sodbo zaradi vseh pritožbenih razlogov vlaga pritožbo tožnik. Zatrjuje, da odločitev sodišča prve stopnje zanj predstavlja sodbo presenečenja zaradi stališča, da je vsak delavec dolžan delati vsa dela, navedena v 4. členu ZNPPol, torej vsa opravila po odredbi nadrejenega oziroma da lahko vsakdo nadomešča vsakogar. Meni, da je sodišče prve stopnje v zvezi z vsebino nalog njegovega delovnega mesta, opredeljenih v 3. členu aneksa z dne 27. 6. 2018, neutemeljeno štelo, da je vsak zaposleni v policiji dolžan opravljati vsa dela, navedena v 4. členu ZNPPol. Zatrjuje očitno pristransko in arbitrarno odločitev sodišča prve stopnje ter odstop od uveljavljene sodne prakse. Navaja, da mu je delodajalec občasno odrejal delo patruljnega policista, na to delo pa so v okviru sistemizacije delovnih mest pri toženki razporejeni drugi policisti; sam opravlja delo na delovnem mestu stalnega dežurnega policista, ki teh del ni dolžan opravljati, soglasja k opravljanju del zunaj delokroga delovnega mesta ni podal. Meni, da je bila vzrok za to premestitev drugega javnega uslužbenca s priznano kategorijo invalidnosti na njegovo delovno mesto. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do številnih odločilnih dejstev, tj. da je pri opisu vseh sistemiziranih delovnih mest pri toženki opredelitev, da delo opravljajo v skladu z nalogami iz 4. člena ZNPPol, čeprav se med seboj razlikujejo; do trditev o večjih obremenitvah in tveganjih dela v patrulji; do trditev o občasnem odrejanju dela na terenu (tudi v patrulji) nekaterim drugim dežurnim policistom; do tega, da mora vodja enote s pravilno organizacijo dela poskrbeti za to, da se delavce razporeja na delovna mesta skladno s pogodbami o zaposlitvi; do ključnih razlik v odgovornosti, zahtevnosti in vrednotenju delovnih mest stalnega dežurnega in policista v patrulji in do konkretnih okoliščin opravljanja dela tožnika po prihodu policista A. A. Z navedenim je sodišče prve stopnje absolutno bistveno kršilo določbe pravdnega postopka; sodbe ni mogoče preizkusiti. Meni, da bi sodišče prve stopnje kot podlago za tožnikovo delo moralo upoštevati 77. do 87. člen Pravil policije z dne 21. 10. 2013, ne pa vseh del in nalog iz 4. člena ZNPPol. V 90. do 92. členu pravil ni določeno, da stalni dežurni opravlja patruljiranje. Če mora vsak zaposleni opravljati vsa dela po odredbi nadrejenega, ni smiselna določba o opravljanju nalog policije v različnih oblikah.

-------------------------------

3.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe ter naložitev plačila priglašenih stroškov odgovora na pritožbo tožniku.

1To so: varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov, vzdrževanje javnega reda, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, nadzor državne meje, naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev, varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, naloge ob naravnih in drugih nesrečah, druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

2V 76. členu Pravil policije so naštete naslednje temeljne oblike dela: dežurstvo, sprejem interventnih klicev, opazovanje, patruljiranje, intervencija, poostreni nadzor, varnostna akcija, zaseda, blokada, zaključna akcija, delo z navijaškimi skupinami in operativni štab.

6.Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Zavrniti je treba tožnikov očitek, da se sodišče prve stopnje ni neposredno opredelilo do vseh njegovih trditev, saj je posredno ali neposredno odgovorilo na vse tiste, ki so relevantne, ni pa bilo dolžno presojati tistih, ki za odločitev niso odločilne (trditev, da vse pogodbe o zaposlitvi pri toženki vsebujejo obvezo opravljanja nalog iz 4. člena ZNPPol, o večjih obremenitvah dela v patrulji, o številu zaposlenih stalnih dežurnih z odrejenim delom v patrulji, o obveznostih vodje enote, o razlikah v zahtevnosti delovnih mest, o vplivu prihoda policista A. A. na tožnikovo delo ipd.). Pritožbena očitka o arbitrarnosti ravnanja sodišča prve stopnje in odstopu od ustaljene sodne prakse sta povsem splošna, zato ju pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti. Izpodbijani sodbi ni mogoče očitati, da je t. i. sodba presenečenja, za katero gre lahko le v primeru, ko sodišče odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je zato izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena. Česa takega pritožba niti ne zatrjuje. Uveljavljani kršitvi določb pravdnega postopka nista podani, tožnik ju po vsebini zatrjuje predvsem zaradi nasprotovanja materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje ter ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar sta druga pritožbena razloga, ki pa sta prav tako neutemeljena, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Zveza:

7.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti ter razveljavitev oziroma odpravo odločb toženke ter odpravo kršitev iz delovnega razmerja, saj je ugotovilo, da toženka tožniku s tem, da mu je v letu 2021 občasno odredila opravljanje dela patruljnega policista, ni odredila dela na drugem delovnem mestu, temveč dela v okviru opisa del in nalog delovnega mesta višji policist - stalni dežurni (šifra 70817). Pri odločitvi se je pravilno oprlo na določbe tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 6. 2008 (listina A 6) z aneksi (zlasti aneks z dne 20. 7. 2018, A 12) ter določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) in Pravila policije z dne 21. 10. 2013 (B 3). Pritožbeno sodišče se na pravilne in popolne razloge sodišča prve stopnje v izogib ponavljanju sklicuje in jih sprejema kot svoje.

Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) - ZNPPol - člen 4 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 155, 155/1, 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 360, 360/1

8.Zavrniti je treba pritožbeno navedbo, da toženka ni zmogla svojega trditvenega in dokaznega bremena, saj je že v odgovoru na tožbo nasprotovala tožnikovemu stališču, da kot višji policist - stalni dežurni ni bil dolžan opravljati tudi dela v patrulji, in je za to predlagala ustrezne dokaze.

9.Tožnik v pritožbi nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je po pogodbi o zaposlitvi z aneksi dolžan opravljati tudi naloge v skladu s 4. členom ZNPPol, ter se zavzema za to, da se skladno s to določbo lahko stalnemu dežurnemu odrejajo samo naloge, ki so opredeljene v razdelku 3.1 Pravil policije (dežurstvo). Navedeno ne drži. Kljub temu, da je naziv tožnikovega delovnega mesta višji policist - stalni dežurni, naloge tega delovnega mesta ne vključujejo le nalog iz 77. do 87. člena Pravil policije, ki opredeljujejo dežurstvo, temveč še številne druge naloge, ki se po svoji naravi opravljajo na terenu (denimo nadzorovanje in urejanje prometa, vzdrževanje javnega reda in miru, nadziranje na mejnih prehodih ter varovanje javnih shodov in prireditev, prim. 3. člen aneksa z dne 20. 7. 2018, A 12), in izvajanje nalog v skladu s 4. členom ZNPPol. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da sta patruljiranje in dežurstvo dve obliki dela za izvrševanje nalog policije. To izhaja iz Pravil policije, ki skladno z opredelitvijo v 1. členu urejajo medsebojna razmerja, odnose in način dela policijskih enot in uslužbencev policije. Opredelitev dežurstva v Pravilih policije je treba razumeti v navedenem okviru, tj. kot opredelitev ene izmed temeljnih oblik dela policije, in ne kot opis dela na delovnem mestu stalnega dežurnega. Pravila policije ne določajo, kaj delajo zaposleni na različnih sistemiziranih mestih v policiji. Kaj spada med naloge posameznega delovnega mesta, določa sistemizacija delovnih mest in za posamezne zaposlene pogodbe o zaposlitvi, ki so jih podpisali, tako kot je tožnik podpisal svojo pogodbo o zaposlitvi in anekse k njej. Pravno nepomembno je, koliko zaposlenih pri toženki in na katerih delovnih mestih ima v svojih pogodbah o zaposlitvi določilo o izvajanju nalog v skladu s 4. členom ZNPPol.

Pridruženi dokumenti:*

1Gre predvsem za stališče, da je toženka procesno legitimirana za uveljavljanje procesnega pobota terjatev matične družbe do tožnice in je torej pogoj vzajemnosti podan.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

2Ta je začel veljati 14. 9. 2017.