Jedro

Sodišče druge stopnje načeloma soglaša s smiselno uporabo določb ZPP, kot je utemeljena v zadevi II Ips 454/2007, saj s krivdnim principom pri odločitvi o stroških ni mogoče uravnoteženo upoštevati interesov udeležencev v izvršilnem postopku v vseh položajih. Vendar v obravnavani zadevi, ko upnik ugovoru tretjega ni nasprotoval, pojasnjena dilema v sodni praksi ni bistvena, saj uporaba določb ZIZ ali smiselna uporaba določb ZPP vodita do istega rezultata.

Izrek

I. Pritožbam se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi: „I. Ugovoru tretjih se ugodi, izvršba ustavi glede izvršilnih predmetov, zarubljenih dne 11. 3. 2014 (televizor LCD znamke Sony, televizor LCD znamke LG, videorekorder znamke JVC, sedežna garnitura, fotelj iz usnja, štiri slike (z motivom ženske, 2x z motivom pokrajine, z motivom cvetja), osebni računalnik z LCD ekranom), in se razveljavi opravljeno izvršilno dejanje rubeža teh premičnin z dne 11. 3. 2014. II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške ugovornega postopka.“

II. Upnik in dolžnik krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tretjih (I. točka izreka), odločilo, da tretji sami krijejo stroške ugovora (II. točka izreka) in odločitev o upnikovih stroških ugovornega postopka pridržalo do izteka roka za vložitev tožbe tretjega za nedopustnost izvršbe oziroma do pravnomočnega zaključka pravde po tožbi tretjega za nedopustnost izvršbe (III. točka izreka).

2. Upnik citirani sklep pravočasno izpodbija v I. in III. točki izreka iz razloga bistvene kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da bo zaradi vložitve tožbe v pravdi, na katero sodišče prve stopnje napotuje tretje, moral kriti stroške tretjih, čemur se je želel izogniti s tem, da ni nasprotoval ugovoru tretjim, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Ker ugovoru tretjih ni nasprotoval, sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo odločitve o njegovih stroških pridržati, ampak o njih odločiti z izpodbijanim sklepom. Glede upravičenosti do povrnitve stroškov se sklicuje na navedbe iz odgovora na ugovor, v katerem je kot podlago navedel določilo 7. odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da so za stroške odgovora na ugovor odgovorni tretji, ki so dolžnici omogočili prijavo začasnega bivališča na naslovu rubeža premičnin. Hkrati zavrača svojo obveznost, da bi povrnil stroške ugovora tretjih, saj je bil rubež opravljen na naslovu, kjer je dolžnica prijavljena, izvršitelj pa mora opraviti rubež ne glede na morebitne dejanske ali pravne ovire. Ob izvedbi rubeža pa niti niso bile zatrjevane pravice tretjih in se je z njimi seznanil šele s prejemom ugovora tretjih. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru tretjih ugodi in odloči o njegovih stroških postopka, podrejeno pa predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tretji v pravočasni pritožbi izpodbijajo sklep v celoti iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajajo, da upnik ugovoru tretjih ni nasprotoval, zato bi moralo sodišče prve stopnje za v ugovoru navedene predmete izvršbo ustaviti, ne pa tretje napotiti na pravdo. Zavračajo povrnitev stroškov upnika in se zavzemajo za povrnitev njihovih stroškov, ki so bili nujni. Navajajo, da je bil s pravicami tretjih na zarubljenih predmetih seznanjen izvršitelj in tudi upnik pred vložitvijo ugovora, kot tudi ob opravi rubeža. Pritožbi prilagajo fotografije slik in predlagajo zaslišanje tretjih, upnika in izvršitelja. Predlagajo spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru tretjih ugodi in upniku naloži povrnitev ugovornih stroškov postopka, podrejeno pa predlagajo njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašajo pritožbene stroške.

4. Tretji se v odgovoru na upnikovo pritožbo sklicujejo na navedbe iz svoje pritožbe in priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje glede ugovora tretjih in napotitve na pravdo, je dopustna le, če upnik ugovoru nasprotuje (drugi in tretji odstavek 65. člena ZIZ), kar pa ni primer v obravnavani zadevi. V odgovoru na ugovor z dne 18. 11. 2914 je upnik navedel, da ugovoru ne nasprotuje (zadnja poved pod točko I. odgovora na ugovor). Drugačna ugotovitev sodišča prve stopnje je nepravilna.

7. Po pojasnjenem bi moralo sodišče prve stopnje ugovoru ugoditi in glede v njem navedenih predmetov, ki so bili zarubljeni dne 11. 3. 2014 , izvršbo ustaviti (prvi odstavek 65. člena ZIZ), pri tem pa tudi razveljaviti opravljeno izvršilno dejanje rubeža (drugi odstavek 76. člena ZIZ). Iz rubežnega zapisnika izvršitelja M.H. z dne 11. 3. 2014 (l. št. 82 in nasl.) izhaja, da so bili na naslovu X, Maribor zarubljeni televizor LCD znamke Sony, televizor LCD znamke LG, videorekorder znamke JVC, sedežna garnitura, fotelj iz usnja, štiri slike (z motivom ženske, 2x z motivom pokrajine, z motivom cvetja), osebni računalnik z LCD ekranom. Za vse te stvari upnik ni nasprotoval pravici tretjih kot kot njihovih lastnikov, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ).

8. Glede pravne podlage za odločitev o stroških ugovornega postopka, tudi ko gre za ugovor tretjega, v sodni praksi ni enotnega stališča. Razlikovanje stališč se nanaša na vprašanje, ali je dopustna smiselna uporaba določil Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje o stroških izvršilnega postopka. Opirajoč se na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 454/2007 z dne 18. 10. 2010 del sodne prakse višjih sodišč sledi stališču, da določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti(1). Del sodne prakse pa smiselno uporabo določil ZPP pri odločanju o ugovornih stroških zavrača, saj naj bi določbe 38. člena ZIZ celovito urejale vsa stroškovna vprašanja, in upošteva le krivdni princip(2).

9. Sodišče druge stopnje načeloma soglaša s smiselno uporabo določb ZPP, kot je utemeljena v zadevi II Ips 454/2007, saj s krivdnim principom ni mogoče uravnoteženo upoštevati interesov udeležencev v izvršilnem postopku v vseh položajih. Vendar v obravnavani zadevi, ko upnik ugovoru tretjega ni nasprotoval, pojasnjena dilema v sodni praksi ni bistvena, saj uporaba določb ZIZ ali smiselna uporaba določb ZPP vodita do istega rezultata.

10. Sodišče druge stopnje sicer soglaša s stališčem, da je zaradi posebnosti in omejenosti vsebinskega odločanja o ugovoru tretjega o stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika mogoče v situaciji, ko upnik nasprotuje ugovoru tretjega, odločati šele po tem, ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora(3). V izločitveni pravdi je uveljavljeno posebno pravilo, ki omogoča tudi izjemo od upoštevanja načela uspeha, če se ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na stvareh, na katere je bilo poseženo, ne obstajajo pravice drugih (160. člen ZPP). Iz tega smiselno izhaja za izvršilni postopek, da v primeru, če je bil upnik že v času ugovornega postopka seznanjen z okoliščinami, ki so kazale na utemeljenost ugovora tretjega, pa se z ugovorom kljub temu ni strinjal (kar mu zakon sicer omogoča), nosi tudi stroške ugovora tretjega, drugače pa mu teh stroškov ni mogoče naložiti v povrnitev.

11. Ob smiselni uporabi določila 160. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora enako veljati tudi v primeru, ko do izločitvene pravde ne pride, ker upnik ugovoru tretjega ne nasprotuje. Tretji je s tem uspel v ugovornem postopku, upnik pa se lahko razbremeni povrnitve ugovornih stroškov, če za pravico tretjega, pred prejemom ugovora ni vedel. Navedeno posebno stroškovno pravilo v zvezi z izločitvenim zahtevkom oziroma smiselno z ugovorom tretjega kot predhodno fazo pred pravdo, upošteva tudi krivdni princip. Upnik, četudi bo tretji uspešen, bo moral povrniti stroške ugovora le, če se ne bo mogel sklicevati na svojo nevednost glede pravice tretjega. Takšen dejanski stan pa hkrati ustreza določbi šestega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri je upnik dolžan tretjemu povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Neutemeljeno bodo povzročeni prav tisti stroški, ki bodo nastali tretjemu, ker je upnik vztrajal pri izvršbi na stvareh, za katere je vedel, da ima tretji na njih pravico, ki preprečuje izvršbo.

12. Iz rubežnega zapisnika z dne 11. 3. 2014 izhaja, da ne dolžnik ne upnik pri rubežu nista bila prisotna, niti kateri od tretjih, ki so kasneje vložili ugovor. Dovoljena je bila izvršba na premičnine, ki v sklepu o izvršbi niso bile individualizirane. V pojasnjenih okoliščinah, ko se niti ni vedelo, katere premičnine se bodo našle na naslovu rubeža, upnik ni mogel vedeti za pravice tretjih na teh stvareh, ki preprečujejo izvršbo. Upnik tako ni dolžan povrniti tretjim stroškov ugovora.

13. Tudi tretji niso dolžni povrniti upniku njegovih stroškov odgovora na ugovor, kot si neutemeljeno prizadeva upnik. Ob smiselni uporabi določila 160. člena ZPP krije vsaka stran v postopku svoje stroške, če upoštevamo določbo sedmega odstavka 38. člena ZIZ, pa ne gre za stroške, ki bi jih tretji upniku povzročili neutemeljeno, saj je postopek pokazal, da so utemeljeno ugovarjali z namenom zaščite svojih pravic. Tretji z dolžnikovim dolgom in posledično postopkom izvršbe nimajo ničesar, zato upnikov očitek, da so dovolili prijavo prebivališča dolžniku, ni upošteven, saj se nanaša le na naravno in ne pravno relevantno vzročnost. 14. V pritožbi tretjih predlagani in predloženi dokazi so neupoštevne novote, saj tretji niso pojasnili, zakaj se nanje niso sklicevali že v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo in sklep spremenilo kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Tudi v pritožbenem postopku je sodišče druge stopnje upoštevalo posebne določbe, kot jih je pojasnilo zgoraj, tako upnik in tretji krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

17. Stroški odgovora na pritožbo, v katerem tretji le ponavljajo navedbe iz pritožbe, pa niti niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Na primer VSL sklep III Ip 4869/2012 z dne 24. 10. 2012, VSL sklep I Ip 5624/2011 z dne 14. 3. 2012. Op. št. (2) : Na primer VSL sklep III Ip 771/2012 z dne 14. 3. 2012, VSL sklep II Ip 2300/2013 z dne 3. 9. 2013. Op. št. (3) : VSL sklep I Ip 5624/2011 z dne 14. 3. 2012.