Jedro

Če je tožnik od decembra 2020 opravljal delo višjega policista, bi moral s 1. 12. 2020 na podlagi smiselne uporabe drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS prejemati za en plačni razred višje plačilo. S tem se tožniku ne bi priznal prenos napredovanj, ki jih je dosegel na delovnem mestu policist SR
9DM (napredoval je za več kot en plačni razred), tega niti ne zahteva, ampak bi se mu zgolj priznala pravica do plačila za dejansko opravljeno delo skladno s 44. členom ZDR-1.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani del sodbe v tretji alineji II. točke ter v III. točki izreka in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku plača razliko v plači med plačnimi razredi, kot to izhaja iz I. točke izreka. Zavrnilo je zahtevek za plačilo razlike v plači od julija 2018 do septembra 2018 med 23. in 26. plačnim razredom z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prva alineja II. točke); za november in december 2018 ter marec, april, maj, junij, avgust in september 2020 v višini 129,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (druga alineja II. točke); od decembra 2020 do novembra 2022 med 27. in 28. plačnim razredom, za obdobje od decembra 2022 do marca 2023 med 29. in 30. plačnim razredom, za obdobje od aprila 2023 do novembra 2023 med 30. in 31. plačnim razredom, za obdobje od aprila 2023 do novembra 2023 med 30. in 31. plačnim razredom, za obdobje od decembra 2023 do decembra 2024 med 31. in 32.plačnim razredom, za obdobje od januarja 2025 do novembra 2025 med 16. in 17. plačnim razredom in za obdobje od decembra 2025 dalje med 17. in 18.plačnim razredom, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec (tretja alineja II. točke); za zakonske zamudne obresti od prisojenih zneskov za obdobje od oktobra 2018 do marca 2019 in od 18. 2. 2020 do septembra 2020 od vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec do 22. 10. 2020 (četrta alineja II. točke); za zakonske zamudne obresti od prisojenih zneskov za oktober in november 2020 za 15. dan v mesecu za pretekli mesec (peta alineja II. točke). Tožniku je naložilo, da toženki povrne stroške postopka v znesku 621,17 EUR (III. točka izreka).

2.Zoper zavrnilni del sodbe za čas od 1. 12. 2020 (tretja alineja II. točke) in odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnik. Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo. Zadevi VIII Ips 14/2025 in VIII Ips 10/2023 nista uporabljivi, ker se nanašata na prenos napredovanja iz nižje vrednotenega delovnega mesta na višje vrednoteno delovno mesto, kar ni mogoče. Tožnik ne zahteva prenosa napredovanj, ampak priznanje dodatnega plačnega razreda za čas, ko je dosegel izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), skladno s stališčem iz zadeve VIII Ips 39/2022. Sodbi VIII Ips 10/2023 in VIII Ips 14/2025 ne izključujeta priznanja enega plačnega razreda iz naslova plačila za opravljeno zahtevnejše delo. Predlaga, da se pritožbi ugodi in spremeni odločitev sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnik je za obdobje od 1. 10. 2018 do 30. 11. 2020, z izjemo obdobja od 1. 4. 2019 do 17. 2. 2020, zahteval plačilo razlike v plači med plačnim razredom, ki ga je prejemal na delovnem mestu policist SR-NDM in izhodiščnim plačnim razredom delovnega mesta višji policist. V tem delu je sodišče prve stopnje njegovemu zahtevku glede plačila glavnice ugodilo. Od 1. 12. 2020, ko je že dosegel oziroma je presegel izhodiščni plačni razred višjega policista pa je ob smiselni uporabi drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS1 zahteval plačilo v višini enega plačnega razreda. Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek za to obdobje zavrnilo, ker je štelo, da glede na odločitev v zadevi VIII Ips 14/2025 delavcu kot plačilo za višje vrednoteno delo pripada zgolj razlika do izhodiščnega plačnega razreda višje vrednotenega delovnega mesta.

6.Kadar delavec dokaže, da kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi opravlja delo višje vrednotenega delovnega mesta, je na podlagi 44. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) upravičen do ustreznega plačila za tako opravljeno delo. Ustrezno plačilo za dejansko opravljeno delo glede na sodno prakso praviloma predstavlja izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta.

7.V zadevah VIII Ips 10/2023 in VIII Ips 14/2025 je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da delavec ne more zahtevati, da se mu poleg izhodiščnega plačnega razreda višje vrednotenega delovnega mesta prizna še plačne razrede iz naslova doseženih napredovanj na nižje vrednotenem delovnem mestu. Pritožba pa utemeljeno izpostavlja, da s stališčem v zadevi VIII Ips 10/2023 in VIIIIps 14/2025 ni bilo preseženo stališče v zadevi VIII Ips 39/2022, kjer se je Vrhovno sodišče RS opredelilo do drugega vprašanja. Tudi v zadevi VIIIIps 39/2022 je bilo zavzeto stališče, da je delavec, ki opravlja višje vrednoteno delo, upravičen do plačila v višini izhodiščnega plačnega razreda višje vrednotenega delovnega mesta. Dodatno pa je bilo pojasnjeno, da plačilo za opravljeno višje vrednoteno delo ob smiselni uporabi drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS vključuje plačilo še enega plačnega razreda, kadar javni uslužbenec z napredovanjem na svojem nižjem vrednotenem delovnem mestu doseže oziroma preseže izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta. Javni uslužbenec, ki v času opravljanja višje vrednotenega delovnega mesta na svojem delovnem mestu doseže in/ali preseže izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta tako poleg plačnega razreda, ki ga je že dosegel, prejme še en plačni razred iz naslova plačila za opravljeno višje vrednoteno delo. Upravičenost do plačila razlike v plači se namreč ne presoja le glede na trenutek odreditve opravljanja višje vrednotenega dela, ampak obstaja celotno obdobje opravljanja višje vrednotenega dela.

8.Toženka je tožniku odredila opravljanje dela višjega policista, za kar mu ni zagotovila ustreznega plačila. Tožnik je namreč ves čas prejemal plačilo v višini plačnega razreda policist SR-NDM. V vmesnem času je na delovnem mestu policist SR-NDM z napredovanji dosegel oziroma presegel izhodiščni plačni razred višjega policista, vendar to ne pomeni, da od decembra 2020 ni bil več prikrajšan pri plačilu za opravljeno delo višjega policista, če je to delo opravljal tudi od decembra 2020 dalje, česar sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega stališča, da zaradi doseženega izhodiščnega plačnega razreda tega delovnega mesta ni več upravičen do razlike v plači, ni ugotavljalo. Če je tožnik od decembra 2020 opravljal delo višjega policista, bi moral s 1. 12. 2020 na podlagi smiselne uporabe drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS prejemati za en plačni razred višje plačilo. S tem se tožniku ne bi priznal prenos napredovanj, ki jih je dosegel na delovnem mestu policist SR
9DM (napredoval je za več kot en plačni razred), tega niti ne zahteva, ampak bi se mu zgolj priznala pravica do plačila za dejansko opravljeno delo skladno s 44. členom ZDR-1.

9.Zaradi napačne materialnopravne presoje in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijano sodbo v tretji alineji II. točke izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Posledično je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev glede stroškov postopka (III. točka izreka), saj končni uspeh strank še ni znan. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku izvesti dokazni postopek glede vsebine dela tožnika od decembra 2020 dalje, zaslišati A.A. glede dela tožnika v Skupini B. od 1. 7. 2023 dalje, ter če bo ocenilo, da je to potrebno, pridobiti tudi poročila o delu in delovne naloge tožnika za obdobje od decembra 2020 dalje. Če bo po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnik opravljal delo višjega policista tudi od decembra 2020 dalje, bo moralo odločiti o njegovem zahtevku za plačilo dodatnega plačnega razreda poleg že prejetega na podlagi smiselne uporabe drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS oziroma prvega odstavka 18. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).2 Pritožbeno sodišče ni moglo samo dopolnjevati postopka v tem delu, saj se mora dokazni postopek dopolniti glede pomembnega sklopa dejstev za večji del tožbenega zahtevka (čas od decembra 2020), ki jih sodišče prve stopnje še ni ugotavljalo, s čimer bi se poseglo v pravico strank do pritožbe. Z razveljavitvijo izpodbijanega dela sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje glede na datum vložitve tožbe ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

Prvi odstavek 19. člena ZSPJS določa: "Ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv se javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan. Če bi bil javni uslužbenec zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred. Ne glede na določbo prejšnjega stavka javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred kot znaša najvišji plačni razred delovnega mesta oziroma naziva, na oziroma v katerega je javni uslužbenec premeščen oziroma imenovan, ki ga je možno doseči z napredovanjem."

Prvi odstavek 18. člena ZSTSPJS, ki se uporablja od 1. 1. 2025 dalje, ima enako določbo kot drugi stavek prvega odstavka 19. člena ZSPJS.