Jedro

Organi društev so dolžni spoštovati procesne zakonitosti, določene v Zakonu o društvu in njihovih internih pravilih, s čimer se posredno članom društva zagotavljajo procesne garancije v postopkih, ki jih varujejo pred neupravičenimi sankcijami. V primeru protipravne izključitve iz lovske družine je posamezniku zagotovljeno tudi sodno varstvo v pravdnem postopku, saj gre za civilnopravno razmerje.

Sklep občnega zbora toženke je izdal višji organ, ki ima sicer pristojnost za odločanje v pritožbenem postopku, izdal ga je v nepravilnem postopku, v katerem pa je tožnik sodeloval, izrek sklepa je bil jasen, sam sklep pa je bil izdan v nepravilni obliki brez obrazložitve. Vendar navedene postopkovne kršitve ne dosegajo stopnje, ko sploh ne bi bilo več mogoče govoriti o obstoju sklepa. Bistveno je, da je odločitev, ki je bila sprejeta, nedvoumna, dalje, da ima odločitev takšno zunanjo obliko in da je zmožna pravno učinkovati.

Izrek

I.Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje:

-v I. točki izreka spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje,

-v II. točki izreka razveljavi,

-v III. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo."

II.Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 615,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Tožnik je lovec, toženka pa lovska družina. Na rednem letnem občnem zboru (v nadaljevanju občni zbor) 19. 3. 2023 je bil z javnim glasovanjem z dvigom rok sprejet sklep, da se tožnika izključi iz članstva.

2.Tožnik je s tožbo zahteval odpravo tega sklepa občnega zbora in ugotovitev, da mu članstvo pri toženki ni prenehalo ter je še vedno njen član. Navedel je, da je občni zbor sprejel sklep o njegovi izključitvi ne da bi bil pred tem izpeljan disciplinski postopek in da bi mu bila izdana odločba, kot to določajo Pravila Lovske družine A. (v nadaljevanju Pravila). Zoper sklep občnega zbora je vložil pritožbo, vendar toženka nanjo ni odgovorila.

3.Toženka je zatrjevala, da zapisnik občnega zbora ni listina, na podlagi katere bi tožniku prenehalo članstvo, in je tako tožnik še vedno njen član z vsemi pravicami in obveznostmi.

4.Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Poudarilo je, da po Pravilih toženke uvedbo disciplinskih postopkov predlaga upravni odbor, izključitev iz članstva toženke izreče disciplinska komisija kot prvostopenjski organ, o pritožbah pa odloča občni zbor, ki izda odločbo. Presodilo je, da je bilo ravnanje toženke oziroma njenega najvišjega organa nepravilno in je pri tožniku povzročilo pravno negotovost glede njegovega članstva.

5.Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritrdilo je ugotovitvam sodišča prve stopnje glede nepravilnega postopanja toženke. Vendar je odločilo, da je zapisnik občnega zbora zgolj zapis tega, kako se je občni zbor odločil glede tožnikovega članstva, ni pa to pisna odločba. Tožniku pisna odločba (sklep) o izključitvi iz članstva nikoli ni bila izdana in ne vročena, zato je neobstoječa. To pomeni, da tožniku pravno-formalno članstvo ni prenehalo in ni pravne negotovosti.

Dopuščeni revizijski vprašanji

6.Vrhovno sodišče je na tožnikov predlog s sklepom II DoR 428/2024 z dne 15. 1. 2025 dopustilo revizijo glede vprašanj: 1. Ali je sodišče druge stopnje pravilno razlagalo sklep št. 12 rednega občnega zbora Lovske družine A. z dne 19. 3. 2023 ter ali je njegova dejanska ugotovitev, da so udeleženci občnega zbora odločili o predlogu, da se zoper tožnika sproži disciplinski postopek, in ne o izključitvi iz članstva, obremenjena s kršitvijo pravil pravdnega postopka? 2. Ali je pravilna presoja, da je sklep št. 12 rednega občnega zbora Lovske družine A. z dne 19. 3. 2023 neobstoječ oziroma brez pravnih učinkov zoper tožnika in da je tožbeni zahtevek zato neutemeljen?

Povzetek navedb strank v revizijskem postopku

7.Tožnik v reviziji poudarja, da je besedilo spornega sklepa občnega zbora z dne 19. 3. 2023 jasno in je bil z njim izključen iz toženke. Izglasovan sklep izraža voljo občnega zbora kot njenega najvišjega organa in je nepomembno v kakšni pravno formalni obliki je bila ta volja izražena. Predlog za uvedbo disciplinskega postopka bi lahko podal tudi upravni odbor, za kar ni potreben sklep občnega zbora, disciplinski postopek pa bi lahko bil uveden tudi na podlagi določenega manjšega števila navzočih na občnem zboru. Drugačna razlaga sodišča druge stopnje odstopa od temeljnih pravil razlage pravnih aktov, posega v načelo zaupanja v pravo, v pravico do enakega varstva pravic in v pravico do poštenega postopka po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Dejanski zaključek sodišča druge stopnje, da je občni zbor glasoval le o uvedbi disciplinskega postopka zoper tožnika in ne o njegovi izključitvi iz toženke je obremenjen s procesnimi kršitvami in tako nezakonit. Izpostavlja, da sodišče druge stopnje odločitev kljub neopravljeni obravnavi opira na izpoved priče B. B., ki je njegovo izpoved, nasprotno kot sodišče prve stopnje, ocenilo za verodostojno. Z odločitvijo in kršitvijo načela neposrednosti je sodišče druge stopnje odstopilo od prakse Vrhovnega sodišča.

Sklep o izključitvi tožnika je bil sprejet v nasprotju s Pravili, vendar to ne pomeni, da je neobstoječ oziroma brez pravnih učinkov zoper tožnika. Ugotovitev o neobstoječem sklepu pomeni poseg v tožnikovo pravico do združevanja ter kršitev načela vestnosti in poštenja. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo toženke zavrne, potrdi sodbo sodišča prve stopnje in toženki naloži v plačilo njegove pravdne stroške.

8.Toženka v odgovoru na revizijo navaja, da revizija ni dovoljena, saj tožnik ni izkazal, da bi ugoditev reviziji zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Tožnik svojega pravnega položaja z revizijo ne more izboljšati, saj mu je članstvo pri toženki prenehalo na podlagi pravnomočnega sklepa o črtanju iz članstva toženke z dne 31. 3. 2024, ker v danem roku kljub opominu ni poravnal finančnih obveznosti za tekoče leto. Tožnik se je včlanil v drugo lovsko družino, Pravila pa ne dopuščajo dvojnega članstva. Glede sklepa občnega zbora toženke z dne 19. 3. 2023 o tožnikovi izključitvi iz toženke tožnik izpostavlja dejansko ugotovitev sodišča druge stopnje o tem, o kakšnem predlogu so odločali udeleženci občnega zbora, s čimer (v revizijskem postopku nedovoljeno) izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Tudi pri presoji, ali je ta sklep neobstoječ oziroma brez pravnih učinkov za tožnika, gre za izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, saj gre za ugotovitev ali je tožnik po sprejemu sklepa še vedno član toženke in ali je bil ta sklep izvršen z vsemi pravnimi posledicami za tožnika. Obravnavani sklep ni imel nikakršnih pravnih posledic za tožnika, ni bil realiziran, tožniku pa članstvo v toženki ni prenehalo. Sodna praksa je enotna v tem, da zapisnik občnega zbora ni konstitutivna listina oziroma pisna odločba s pravnimi učinki. Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrže, podredno, naj revizijo zavrne, v obeh primerih pa tožniku naloži v plačilo toženkine revizijske stroške.

9.Revizija je utemeljena.

O zakonski podlagi tožnikovega zahtevka

10.Lovska družina je društvo (prvi odstavek 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu), zato se zanjo uporabljajo določbe Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru‑1). Prostovoljnost, ki je bistvena lastnost društva (prvi odstavek 2. člena ZDru-1), pomeni tudi svobodo glede odločitve o članstvu, tj. na eni strani pravico do vključitve v društvo in na drugi strani pravico do izstopa, s čimer je neločljivo povezano (sodno) varstvo pred (ne)izključitvijo. Odločanje o izključitvi iz članstva je (tako kot odločanje o sprejemu vanj) prepuščeno avtonomiji društva in v skladu z njo lahko društvo (s pravili, določenimi v temeljnem aktu) določi bolj ali manj obsežne oziroma stroge pogoje za izključitev. Če član izpolnjuje vse s strani društva določene pogoje in je njegovo članstvo v sozvočju z interesi društva, ga društvo iz članstva ne more izključiti.

Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je vodstvu društva na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZDru‑1 prepovedano samovoljno ravnanje glede članstva.

11.Organi društev so dolžni spoštovati procesne zakonitosti, določene v ZDru‑1 in njihovih internih pravilih, s čimer se posredno članom društva zagotavljajo procesne garancije v postopkih, ki jih varujejo pred neupravičenimi sankcijami.

Prvi odstavek 14. člena ZDru-1 daje vsakemu članu društva pravico izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnih aktom. Članom je že v društvu zagotovljeno pravno varstvo zoper vse odločitve, ki se v društvu sprejemajo.

V primeru protipravne izključitve iz lovske družine pa je posamezniku zagotovljeno tudi sodno varstvo v pravdnem postopku, saj gre za civilnopravno razmerje.

12.Oblika, v kateri se zahteva pravno varstvo, pa je odvisna od tega, kako hude so vsebinske in oblikovne pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa društva. Če so pomanjkljivosti tako hude, da je sklep društva neobstoječ, potem ima član društva ob izkazanem pravnem interesu ugotovitveni zahtevek. Če pa pomanjkljivosti niso tako hude, da bi povzročile neobstoj sklepa, ima član društva oblikovalni zahtevek.

O pravnih posledicah ugotovljenih postopkovnih kršitev

13.Vsak normativni pravni akt ima ustrezno vsebino in obliko, pri čemer je skupni imenovalec vsebine pravno pravilo, ki ga pravni akt oblikuje.

Sporni del zapisnika občnega zbora se glasi: Po dolgi in temeljiti diskusiji se je predlog za izključitev dal na javno glasovanje z dvigom rok. ZA izključitev je glasovalo 11 članov od skupaj 17 prisotnih članov. Na podlagi rezultatov javnega glasovanja z dvigom rok se C.C. izključi iz LD A.

Iz zapisanega torej izhaja, da so na občnem zboru toženke odločali o predlogu za izključitev tožnika in ga izključili.

14.Oblikovne sestavine normativnega pravnega akta pa povedo, (1) da pristojni pravni subjekt sprejme ali izda pravni akt, (2) da to stori v predvidenem pravnem postopku in (3) da je sam pravni akt izjavljen z ustreznim zunanjim izraznim sredstvom, ki je ravno tako pravno vnaprej predvideno.

V konkretnem primeru so bile kršene vse tri oblikovne sestavine, odločbi sodišč prve in druge stopnje se pa razlikujeta v presoji, kakšne so pravne posledice teh kršitev.

15.Pri iskanju pravilnega odgovora si lahko pomagamo s teoretičnimi izhodišči o neobstoječi sodbi. Tudi v sodnem postopku namreč lahko pride do tako pomembnih kršitev postopkovnih določb, da zaradi njihovega obstoja akt, ki naj bi bil sodba, sploh ne pridobi lastnosti sodbe. Med kršitve, ki predstavljajo razlog za neobstoječo sodbo, se uvrščajo: odsotnost obeh strank, pomanjkanje sodniške funkcije osebe, ki je sprejela odločitev, pomanjkanje bistvenih elementov sodbe in nerazumljiva ali protislovna vsebina izreka.

Sporni del zapisnika občnega zbora se glasi: Po dolgi in temeljiti diskusiji se je predlog za izključitev dal na javno glasovanje z dvigom rok. ZA izključitev je glasovalo 11 članov od skupaj 17 prisotnih članov. Na podlagi rezultatov javnega glasovanja z dvigom rok se C.C. izključi iz LD A.

Iz zapisanega torej izhaja, da so na občnem zboru toženke odločali o predlogu za izključitev tožnika in ga izključili.

16.Oblikovne sestavine normativnega pravnega akta pa povedo, (1) da pristojni pravni subjekt sprejme ali izda pravni akt, (2) da to stori v predvidenem pravnem postopku in (3) da je sam pravni akt izjavljen z ustreznim zunanjim izraznim sredstvom, ki je ravno tako pravno vnaprej predvideno.

V konkretnem primeru so bile kršene vse tri oblikovne sestavine, odločbi sodišč prve in druge stopnje se pa razlikujeta v presoji, kakšne so pravne posledice teh kršitev.

17.Pri iskanju pravilnega odgovora si lahko pomagamo s teoretičnimi izhodišči o neobstoječi sodbi. Tudi v sodnem postopku namreč lahko pride do tako pomembnih kršitev postopkovnih določb, da zaradi njihovega obstoja akt, ki naj bi bil sodba, sploh ne pridobi lastnosti sodbe. Med kršitve, ki predstavljajo razlog za neobstoječo sodbo, se uvrščajo: odsotnost obeh strank, pomanjkanje sodniške funkcije osebe, ki je sprejela odločitev, pomanjkanje bistvenih elementov sodbe in nerazumljiva ali protislovna vsebina izreka.

Pravila toženke v prvem odstavku 11. člena določajo, da članstvo v toženki preneha s smrtjo, izstopom, izključitvijo ali črtanjem iz članstva. V četrtem odstavku istega člena je določeno, da izreče izključitev iz članstva disciplinska komisija v disciplinskem postopku s sklepom ali občni zbor z odločbo; sklep ali odločba mora biti izdana v skladu z določbami disciplinskega pravilnika. V 14. členu Pravil pa je med nalogami občnega zbora tudi "odločanje o pritožbah zoper sklepe disciplinske komisije, kjer izda dokončno odločbo o disciplinskem ukrepu".

18.Pravilna je ugotovitev obeh sodišč, da je bila kršena prva oblikovna zahteva, da normativne pravne akte sprejemajo in izdajajo le tisti, ki so za to pristojni.

V obravnavanem primeru je sporni sklep izdal občni zbor toženke, ki je po Pravilih toženke v disciplinskem postopku, v katerem se odloča o izključitvi iz članstva, pritožbeni in ne prvostopenjski organ.

Kršen je bil torej drugi odstavek 26. člena Pravil, po katerem bi morala v disciplinskem postopku zoper tožnika odločati disciplinska komisija kot prvostopenjski organ, o pritožbi pa bi nato na podlagi četrtega odstavka 26. člena Pravil odločil občni zbor. Vendar v primeru, ko višji organ poseže v pristojnost nižjega, izdani pravni akt ni obremenjen s tako hudo kršitvijo, da bi bila odločba neobstoječa.

19.Pravilna je tudi ugotovitev sodišč, da sta bili kršeni tudi drugi dve oblikovni zahtevi. Izpodbijani akt namreč ni bil izdan v predpisanem postopku. Smisel postopka je, da pravni naslovljenci opravijo vsa tista postopkovna dejanja, ki so potrebna za to, da bi bila vsebina normativnega akta kar najbolj dognana in pravno tehnično izbrušena. Toženka disciplinskega postopka ni pravilno izvedla.

20.Peti odstavek 11. člena Pravil določa, da izreče izključitev člana iz članstva disciplinska komisija v disciplinskem postopku s sklepom, pri čemer mora biti sklep izdan v skladu z določbami disciplinskega pravilnika. V tesni povezavi s postopkovnimi pravili je namreč tudi zunanje izrazno sredstvo, v katerem mora biti normativni pravni akt izražen; smisel zunanjega izraznega sredstva je, da je vsebina pravnega akta pravno utrjena in navzven spoznavna. Šele obrazložitev sklepa, v katerem bi disciplinski organ navedel bistvene razloge za svojo odločitev, bi namreč tožniku omogočila učinkovito izvrševanje pravice do pritožbe.

21.Izpodbijani sklep je izdal višji organ, ki ima sicer pristojnost za odločanje v pritožbenem postopku, izdal ga je v nepravilnem postopku, v katerem pa je tožnik sodeloval, izrek sklepa je bil jasen, sam sklep pa je bil izdan v nepravilni obliki brez obrazložitve.

Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da navedene postopkovne kršitve ne dosegajo stopnje, ko sploh ne bi bilo več mogoče govoriti o obstoju sklepa. Bistveno je, da je odločitev, ki je bila sprejeta, nedvoumna, dalje, da ima odločitev takšno zunanjo obliko, da je zmožna pravno učinkovati. To velja tudi v tesni povezavi z dejstvom, da jo je sprejel organ, ki zanja sicer ni pristojen, a - kar je ključno - ni brez pravodajalske moči. Občni zbor v postopku izključitve iz lovskega društva namreč ima pravodajalske sposobnosti kot pritožbeni organ, ki je obenem hierarhično višji organ kot disciplinska komisija. Iz teh razlogov ni mogoče zanikati, da je njihova vsebinsko jasna odločitev pravni akt. Je, le da je obremenjen s kršitvami. To narekuje, da se mora imeti prizadeta oseba možnost pred njegovimi posledicami pravno braniti.

22.Ker je tako, je materialnopravno zmotna odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Ob pravilnih ugotovitvah o številnih postopkovnih pomanjkljivostih je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je utemeljen tožnikov zahtevek za odpravo izpodbijane odločbe.

23.Poleg oblikovalnega zahtevka, pa je tožnik uveljavljal tudi ugotovitveni zahtevek. Za ugotovitveni zahtevek mora stranka izkazati pravni interes (drugi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Toženka ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne v pritožbi ni ugovarjala, da tožnik za ugotovitveni tožbeni zahtevek nima pravnega interesa. Na kršitev glede obstoja procesne predpostavke pravnega interesa pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.

Tako toženka ne more šele v reviziji uveljavljati, da je sodišče prve stopnje prezrlo neobstoj pravnega interesa. Toženka je tudi navedbe, da je tožniku članstvo prenehalo na podlagi pravnomočnega sklepa o črtanju iz članstva toženke z dne 31. 3. 2024, ker v danem roku kljub opominu ni poravnal finančnih obveznosti za tekoče leto, da se je včlanil v drugo lovsko družino, Pravila pa ne dopuščajo dvojnega članstva, podala prvič šele v revizijskem postopku. Gre za okoliščine, ki so se zgodile že pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. S temi navedbami toženka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v revizijskem postopku ni dovoljeno (drugi odstavek 370. člena ZPP). To pa pomeni, da toženka v pritožbi ni navedla utemeljenih razlogov za zavrnitev ugotovitvenega tožbenega zahtevka in je treba njeno pritožbo tudi v tem delu zavrniti.

24.Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo toženke v celoti zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Stroški postopka

25.Odločitev o stroških postopka in o revizijskih stroških temelji na 154. in 155. členu ZPP. Z vzpostavitvijo prvostopenjske sodbe je že odločeno, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške, ki so mu nastali v postopku na prvi stopnji. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogel k rešitvi zadeve in tako sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Zato je Vrhovno sodišče sodbo sodišča druge stopnje v II. točki izreka razveljavilo, III. točko izreka pa spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. Tožnik je z revizijo uspel v celoti, zato mu je toženka dolžna povrniti stroške revizijskega postopka. Priznani stroški predstavljajo strošek za sestavo predloga za dopustitev revizije, za revizijo, za materialne stroške in za davek na dodano vrednost. Podrobnejša specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (revizija, str. 8). Toženka je dolžna odmerjene stroške plačati v roku 15 dni, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (313. člen ZPP).

Sestava senata in glasovanje

26.Vrhovno sodišče Republike Slovenije je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu te odločbe. Odločitev je bila sprejeta z večino glasov. Sodnika Vladimir Horvat in mag. Nina Betetto sta glasovala za delno ugoditev reviziji in spremembo I. točke izreka tako, da se zavrne pritožba toženke zoper 2. točko izreka in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje, sicer pa se revizija zavrne (sedmi odstavek 324. člena ZPP). Vrhovni sodnik Vladimir Horvat je dal odklonilno ločeno mnenje.

-------------------------------

1Tožnik navaja odločbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 8/2019 z dne 10. 9. 2019, III Ips 4/2021 z dne 27. 7. 2021, II Ips 869/93 z dne 20. 4. 1995, III Ips 18/2022 z dne 12. 4. 2023 in II Ips 5/2022 z dne 2. 3. 2022.

2Primerjaj drugi odstavek 2. člena ZDru-1.

3Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 85/2021 z dne 9. 2. 2022.

4Smiselno o tem Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 119/2014 z dne 4. 12. 2014.

5V. Kokalj v Zakon o društvih (ZDru‑1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 96.

6Prim. načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji VSRS 16. 6. 1999, str. 17.

7M. Pavčnik, Teorija prava, Prispevek k razumevanju prava, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2020, str. 196.

8Točka 6 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.

9Prav tam.

10Primerjaj Triva S., Belajec V., Dika M.: Građansko parnično procesno pravo, Narodne novine, Zagreb, 1986, str. 564 in Juhart J.: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba Ljubljana, Ljubljana, 1961, str. 481.

11M. Pavčnik, nav. delo, str. 199.

12Člen 14 Pravil.

13Tako Galič A. v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, komentar k 181. členu, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 155.

***********************************

DELNO ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA VLADIMIRJA HORVATA, KI SE MU PRIDRUŽUJE VRHOVNA SODNICA MAG. NINA BETETTO

Povezava na PDF dokument