Jedro

Sodišče prve stopnje si napačno razlaga 142. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ureja osebno vročitev. Zakon v 141. členu ureja neosebno vročitev, v 142. členu pa osebno vročitev. Povsem jasno je torej, da je obvestilo v vsakem primeru potrebno, vsebina obvestila pa je odvisna od tega ali gre za „neosebno“ ali osebno vročitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je izdalo 11. decembra 2008 kot prepozen. Ugotovilo je, da iz vročilnice izhaja, da vročevalec dne 12. decembra 2008 sklepa o izvršbi ni mogel osebno vročiti naslovniku, zato je pismo pustil v naslovnikovem predalčniku. Štelo je, da je bila vročitev sklepa o izvršbi tako dolžniku na ta dan opravljena in je dne 22. decembra 2008 iztekel osemdnevni rok za vložitev ugovora. Ker je bil le-ta oddan s priporočeno pošiljko na pošto dne 23. decembra 2008, je sodišče zato štelo da je prepozen in ga je iz tega razloga zavrglo.

Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zaradi bistvene kršitve določb postopka izdani sklep izpodbija dolžnik, ki opozarja, da je bil ugovor vložen pravočasno in ga sodišče zato ne bi smelo kot prepoznega zavreči. Sklep o dovolitvi izvršbe je namreč prejel dne 17. decembra 2008, ugovor pa je bil oddan s priporočeno pošiljko na pošto dne 23. decembra 2008. Ugotovitev sodišča, da mu je bil sklep vročen že 12. decembra 2008, je napačna, saj iz priloženega dopisa Pošte Slovenije d.o.o. z dne 29. januarja 2009 jasno izhaja, da je dolžnik sklep prejel šele 17. decembra 2008. Pri vročanju je prišlo do napake s strani Pošte Slovenije d.o.o., ki je kot datum vročitve navedla na vročilnici napačen datum. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter hkrati njegovemu ugovoru ugodi in v celoti razveljavi sklep o izvršbi z dne 11.12.2008, upniku pa naloži v plačilo stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje si napačno razlaga 142. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ureja osebno vročitev. Zakon v 141. členu ureja neosebno vročitev, v 142. členu pa osebno vročitev. Že pri neosebni vročitvi je v primeru, če vročevalec pisanje pusti v predalčniku, za pravilno vročitev potreben dodaten pogoj – opozorilo na pisanju, da se bo štelo, da je vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno (primerjaj 4. in 1. odstavek 141. člena ZPP). Povsem jasno je torej, da je obvestilo v vsakem primeru (ko se pisanje pusti v predalčniku, ker ga naslovnik ima) potrebno, vsebina obvestila pa je odvisna od tega ali gre za „neosebno“ ali osebno vročitev (primerjaj 1. odst. 141. člena ZPP in 3. odstavek 142. člena ZPP). Ker zakon obvestilo predvideva tudi v primeru vročanja pisanj subjektom iz 3. odstavka 139. člena že pri neosebni vročitvi, je jasno, da je zato (toliko bolj) potrebno tudi pri osebni vročitvi, saj ta ureja način vročitve najvažnejših sodnih pisanj. Iz vročilnice z dne 12. 12. 2008 pa izhaja le, da je bilo pismo puščeno v naslovnikovemu predalčniku (brez vsakega obvestila). Vročitev sklepa o izvršbi torej že po določilih Zakona o pravdnem postopku dolžniku ni bila pravilno opravljena, ne glede na to ali je bilo pisanje vloženo v predalčnik ali ne (slednje sicer priznava tudi sama pošta).Kot rečeno pa zgolj pustitev pisanja v predalčniku ni dovolj za pravilno vročitev po nobenem zakonsko urejenem načinu vročanja.

Sodišče prve stopnje zato ni ravnalo prav, ko je z izpodbijanim sklepom ugovor kot prepozen zavrglo, saj je izhajalo iz napačne predpostavke, da je bila vročitev sklepa o izvršbi dne dolžniku 12. 12. 2008 pravilno opravljena.

Pritožbeno sodišče je zato moralo izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem pa bo moralo sodišče prve stopnje o ugovoru odločati kot pravočasno vloženim.