Jedro

Po oceni sodišča je prvostopenjski organ upravičeno uporabil domnevo iz petega odstavka 31. člena ZEN. Iz podatkov zapisnika mejne obravnave namreč izhaja, da tožnik na mejni obravnavi ni podpisal izjave o strinjanju s potekom predlagane meje, vendar tudi svoje meje ni pokazal, bil pa je opozorjen na posledice po petem odstavku 31. člena ZEN. Glede na to in zakonsko dikcijo drugačno ravnanje ni mogoče in je prvostopenjski organ s tem, ko je štel, da tožnik soglaša s predlagano mejo, ravnal v skladu s tem določilom. Geodet, ki vodi mejno obravnavo, po zakonu ne sme presojati vsebine izjav posameznih strank, ampak lahko kot relevantno upošteva zgolj to, ali je kdo od prisotnih mejašev pokazal drugačen potek meje od predlaganega. Če ga ne pokaže, zakon določa neizpodbojno domnevo, da se s predlagano mejo strinja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Škofja Loka (v nadaljevanju tudi prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira del meje parcele 940/18 s sosednjimi parcelami 720/1, 720/3, 940/2 in 940/4 ter del meje parcele 723/1 s sosednjo parcelo 720/3 (v 1. točki izreka). V 2. točki izreka sledi odločitev, da se ukineta parceli 723/1 in 940/18 ter nastanejo nove parcele 723/4, 723/5 in 723/6 k.o. ... Ugotovila je še, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško - katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (v 3. točki izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bil postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije uveden na zahtevo lastnika parcel 723/1 in 940/18 k.o. ... Zahtevi je bil priložen ustrezen elaborat, katerega vsebino predpisujeta Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Na mejni obravnavi tožnik ni soglašal s predlagano mejo, svoje meje pa ni pokazal. Zato je toženka skladno s petim odstavkom 31. člena ZEN štela, da s potekom predlagane meje soglaša. Upravni organ je preveril, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo evidentiranje urejene meje v katastru ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

2. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 19. 8. 2016 zavrnilo pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa. Navaja, da morajo lastniki, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, pokazati svojo mejo. Če tega ne storijo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Glede ostalih pritožbenih navedb je tožniku pojasnilo, da se v tem postopku presoja pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe, ne pa tudi predhodno vodenih postopkov v zadevah zemljiškega katastra.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je odločba napačna zato, ker njegove izjave ni mogoče tolmačiti tako, kot sta jo razlagala prvostopenjski in pritožbeni organ in ker geodetska uprava ne more sprejemati odločb v nasprotju s pravno in dejansko podlago ter je dolžna ščititi javni interes. Zatrjuje, da organ ni imel podlage za uporabo zakonske domneve, da se tožnik strinja s predlagano mejo. Ne drži namreč, da tožnik ni hotel pokazati svoje meje. Izjavil je, da odklanja podpis zato, ker zahteva ureditev stanja na širšem območju in da noče pokazati svoje meje, ker ni lastnik tega dela zemljišča. To pa ne pomeni, da se z mejo strinja. Parcela, za katero tožnik trdi, da ni njegova last, ni bila ne zamejničena in ne podpisana. Pri taki, nepodpisani meji parcele, tožnik meje ne more pokazati. Problem je nastal, ker sta v kataster vrisani dve cesti, tj. po parcelah 940/2 in 940/4 k.o. ..., v resnici pa obstaja le ena. Občina ni navedla pravnega naslova za pridobitev enega ali drugega javnega dobra in ga je torej pridobila protipravno. Tako se tožniku vsiljuje nekakšen klin med staro in novo cesto, ki se ne sklada z njegovo parcelo 720/1, niti z bratovo parcelo 720/3. Tožnik ni lastnik klina, ki ga je v pisarni zarisal upravni organ in zanj ni pripravljen plačevati davkov in imeti spora z bratom. Sodišču predlaga, da naj izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da mu mora toženka povrniti stroške postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise v zadevi.

5. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor tudi strankam z interesom, tj. vlagatelju zahteve za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije ter lastnikoma sosednjih parcel. Na tožbo je odgovorila A. Navaja, da iz zemljiške knjige izhaja, da je tožnik lastnik parcele 720/1 k.o. ..., če pa ne bi bil, bi se postavilo vprašanje pravnega interesa za tožbo. Glede vrisa dveh cest v kataster, kar sicer ni predmet postopka, pojasnjuje, da parcela 940/4 k.o. ... ni več cesta. Javna cesta, kategorizirana z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini A., poteka le po parceli 940/24 k.o. ..., ki je nastala iz parcele 940/2 k.o. ... Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se v k.o. ... kot urejen evidentira del meje parcele 940/18 s sosednjimi parcelami 720/1, 720/3, 940/2 in 940/4 ter del meje parcele 723/1 s sosednjo parcelo 720/3 (v 1. točki izreka) vse k.o. ..., pri čemer je parcela 720/1 k.o. ... po podatkih zemljiške knjige v lasti tožnika in ima zato pravni interes za to tožbo.

8. Po oceni sodišča je prvostopenjski organ upravičeno uporabil domnevo iz petega odstavka 31. člena ZEN. Iz podatkov zapisnika mejne obravnave z dne ... namreč izhaja, da tožnik na mejni obravnavi ni podpisal izjave o strinjanju s potekom predlagane meje, vendar tudi svoje meje ni pokazal, bil pa je opozorjen na posledice po petem odstavku 31. člena ZEN. Ta določa, da če se pokazane meje ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, vendar lastniki sosednjih parcel ne soglašajo s potekom, določi potek predlagane meje geodet; lastniki sosednjih parcel, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, morajo pokazati svojo mejo; če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo; geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže pokazane meje in predlagano mejo. Glede na takšno zakonsko dikcijo drugačno ravnanje ni mogoče in je prvostopenjski organ s tem, ko je štel, da tožnik soglaša s predlagano mejo, ravnal v skladu s tem določilom. Geodet, ki vodi mejno obravnavo, po zakonu ne sme presojati vsebine izjav posameznih strank, ampak lahko kot relevantno upošteva zgolj to, ali je kdo od prisotnih mejašev pokazal drugačen potek meje od predlaganega. Če ga ne pokaže, zakon določa neizpodbojno domnevo, da se s predlagano mejo strinja. Če bi tožnik pokazal mejo drugje, kot je bila predlagana in bi na ustni obravnavi, ki jo je opravil prvostopenjski organ, pri tem vztrajal, bi ta ravnal po 39. členu ZEN in tožnika pozval, da začne sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. V sodnem postopku bi lahko dokazoval drugačen potek meje.

9. Tožnik trdi, da njegovo strinjanje ni bilo relevantno zato, ker ni lastnik in noče biti lastnik "klina", tj. tistega dela parcele 720/1 k.o. ..., ki se nahaja med parcelama 940/2 in 940/4 k.o. ... Navaja, da je to dejansko vse cesta in da zato ta del zemljišča ni njegov in zanj noče plačevati davkov. Po vpogledu v zemljiškoknjižno stanje sodišče ugotavlja, da je tožnik lastnik parcele 720/1 k.o. ... Sodišče na podlagi vpogleda v geodetske skice, ki se nahajajo v upravnem spisu, razume tožnikovo stališče, da ne želi biti lastnik tega dela parcele 720/1 k.o. ..., ki je povsem ločen od ostalega dela te parcele. Vendar to ne more biti relevantno za odločitev v tem upravnem sporu. Dejansko je namreč tožnik vknjižen kot lastnik tega dela nepremičnine, sicer niti ne bi bil legitimiran za tožbo, kot pravilno ugotavlja tudi A. Predmet tega upravnega spora je zgolj zakonitost odločbe prvostopenjskega organa, s katero se urejajo meje tistih parcel, ki mejijo na parceli 723/1 in 940/18 k.o. ..., in ne meja s parcelama 940/2 in 940/4 k.o. ..., ki sta javno dobro. Pred tem postopkom vodeni upravni postopki niso predmet tega spora. Na kakšen način je nastal "klin" tj. delček parcele 720/1 k.o. ..., ki se nahaja med dvema parcelama last A., iz postopka, ki je tekel pred izdajo izpodbijane odločbe, ni in ne more biti razvidno. Nenazadnje tožnik sam pravi, da ta del parcele 720/1 k.o. ... v tem postopku ni bil ne zamejničen in ne podpisan. Brez dvoma pa je obstajal že preden je B. d.o.o. na podlagi zahteve lastnika parcel 723/1 in 940/18 k.o. ... izvedla postopek evidentiranja meje in parcelacijo in torej ni nastal v postopku, ki je bil zaključen z izpodbijano odločbo, ampak prej. Zato tudi ni predmet tega postopka. Konkretni postopek na nastali "klin" ne vpliva, saj se ureja le del meje med bivšo parcelo 940/18 in parcelo 720/1 k.o. ... Prostor, ki tožnika "moti", ostaja tak, kot je bil pred tem postopkom, saj je odvisen od meje s parcelama 940/4 in 940/2 k.o. ...

10. V zvezi s tožbenimi navedbami, da niti A.A., niti tožnik nista podpisala zapisnika mejne obravnave, sodišče ugotavlja, da to po tretjem odstavku 32. člena ZEN ni potrebno. Če kateri od prisotnih lastnikov zapisnika noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. Sodišče meni, da je zapis v zapisniku, v katerem je navedeno, da tožnik odklanja podpis, ker se ne strinja s predlagano mejo, v skladu s to zahtevo.

11. Tudi pravni naslov, na podlagi katerega je A. pridobila zemljišče parc.št. 940/2 in 940/4 k.o. ..., v tem postopku ni pravno relevanten. Če tožnik meni, da je del parcele 720/1 k.o. ..., ki se nahaja med tema dvema parcelama, dejansko del kategorizirane ceste in bi ga morala A. razlastiti, to ne more biti predmet postopka urejanja meje in evidentiranja urejene meje v katastru. Takšne "razlastitve" ni mogoče izvesti tako, da bi geometer mejo zarisal tam, kjer bi bilo po mnenju tožnika glede na dejansko stanje primerno, saj zakon takega postopanja sploh ne dovoljuje.

12. Tožnik je v tožbi poleg vpogleda v listine, ki jih je priložil k tožbi, in vpogleda v listine, ki so v upravnem spisu, predlagal tudi izvedbo dokazov z zaslišanjem strank, geodeta in ostalih prizadetih strank. Sodišče je v tej obrazložitvi že pojasnilo, da je v konkretnem upravnem sporu relevantno vprašanje, ali je kdo od prisotnih mejašev pokazal drugačen potek meje od predlaganega, saj sicer velja neizpodbojna zakonska domneva, da se s predlagano mejo strinja. Ker tožnik ni pokazal drugačne meje od predlagane, predlagani dokazi za pravilno odločitev niso relevantni.

13. Iz navedenega izhaja, da je upravni organ odločitev upravičeno oprl na domnevo iz petega odstavka 31. člena ZEN, tj., da tožnik soglaša s potekom predlagane meje. Ker je na ustni obravnavi tudi A.A. podal soglasje k poteku predlagane meje, je Geodetska uprava v skladu s 40. členom ZEN upravičeno izdala odločbo.

14. Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).