Jedro

Toženka sodišču prve stopnje ponuja drugačno dokazno oceno od tiste, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje, rekoč da je ta zgrešena. To pa ne pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka prvi tožnici plačati 96,03 EUR s pripadki, drugi tožnici pa 1.824,64 EUR s pripadki (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da mora toženka tožnicama povrniti njune pravdne stroške (II. točka izreka).

2. V dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da sta se prvotna tožnica A., d. o. o.,1 (v nadaljevanju: tožnica) in toženka dogovorili, da bo tožnica za toženko izvedla (a) optimizacijo spletne strani in (b) od aprila 2019 dalje izvajala storitev vodenja marketinške internetne kampanje Google Adwords; (2) da izvedba ene storitve ni bila pogojevana z drugo; (3) da pisna pogodba med strankama ni bila sklenjena; (4) da je tožnica zagnala internetno kampanjo še pred dokončnim dogovorom o optimizaciji spletne strani; (5) da je toženka s tem soglašala, pa tudi internetne kampanje, potem ko je bila začeta, ni preklicala; (6) da so bila v zvezi z optimizacijo spletne strani med strankama dogovorjena opravila po ponudbi z dne 2. 4. 2018 (pravilno 2. 4. 2019); (7) da med temi deli _odebelitev ključnih besed_ med strankama ni bila dogovorjena,2 niti je toženka ni opravila; (8) da ne drži navedba toženke, da zadnje storitve po tej ponudbi, to je popravek barve in velikosti gumba _Pošlji,_ tožnica ni izvršila; (9) da je bilo vse delo opravljeno najkasneje junija 2019; in (10) da je toženka cene vseh naročenih storitev omejila na znesek 700,00 EUR mesečno.

3. Na podlagi zgoraj ugotovljenih dejstev je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, svojo odločitev pa je oprlo na določila 28., 51. in 619. člena Obligacijskega zakonika.

**Pritožba in odgovor na pritožbo**

4. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni njej v prid oziroma da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

5. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Tudi ona je priglasila svoje pritožbene stroške.

**K odločitvi o pritožbi**

6. Pritožba ni utemeljena.

_Posebnosti spora majhne vrednosti_

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV, primerjaj 495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 2. točki obrazložitve te sodbe, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

8. O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

_Odgovori na posamezne pritožbene očitke_

9. V prid obstoja kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tako imenovana protispisnost), je pritožnica zlasti navedla, (1) _da ne drži, da je z elektronskim sporočilom z dne 30. 3. 2019 zakoniti zastopnik toženke sprejel poslovno sodelovanje za marketing kampanjo za Google Adwords po ceni, ki je bila na mesečni ravni predvidena v ponudbi, priloženi elektronskemu sporočilu tožeče stranke,_ (2) _da ne drži, da elektronsko sporočilo zakonitega zastopnika z dne 27. 3. 2019 dokazuje zgolj zanimanje za marketing kampanjo in da je slednji z navedbo „ok štartaj“ potrdil, da naj tožeča stranka prične z marketing kampanjo_, (3) _da pisna dokumentacija ne potrjuje, da bi bila internetna kampanja s strani toženke odobrena in s strani tožeče stranke zagnana še pred dokončnim dogovorom o optimizaciji spletne strani_, (4) _da je zakoniti zastopnik toženke pojasnil, da je z SMS sporočilom z dne 11. 7. 20193 mislil, da bo plačal 600,00 EUR_; (5) _da je zakoniti zastopnik toženke pojasnil, da so bile naročene storitve omejene z zneskom 700,00 EUR, kar da potrjuje tudi elektronsko sporočilo z dne 27. 3. 2019,_ itd_._

10. Kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost) je podana takrat, kadar sodišče v svojo sodbo napačno povzame vsebino listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov oziroma prepis zvočnih posnetkov. _Gre za napačen "postopek prenosa", pri katerem se sodišče do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument._4 Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo to kršitev, pa ni utemeljen. V prid obstoja te kršitve toženka, kot je razvidno iz zgornjega povzetka pritožbenih navedb, sodišču prve stopnje ponuja _drugačno dokazno oceno od tiste_, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje, rekoč da je ta zgrešena. To pa ne pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

11. Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica uveljavlja tudi s pritožbeno navedbo, da _zakoniti zastopnik toženke, zaslišan kot stranka, ni potrdil, da je bilo najkasneje v juniju 2019 izvedeno vse delo po ponudbi za optimizacijo spletne strani_, kot je to v 21. točki obrazložitve (na 9. strani sodbe) ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Zato je pritožbeno sodišče prebralo zapisnik o glavni obravnavi z dne 7. 9. 2020, na kateri je bil ta zaslišan. Iz njegove izpovedi (8. stran zapisnika, list. št. 64) pa izhaja, da je bila optimizacija spletne strani _izvršena šele v juniju 2019_. Ker je torej sodišče prve stopnje njegovo izpoved v svojo sodbo pravilno povzelo, očitana kršitev ni podana.

12. Pritožnica ne soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da so bile navedbe toženke o tem, _da je tožnico opozorila, naj s kampanjo preneha, pavšalne in nekonkretizirane_. V pritožbi je navedla, da so bile njene trditve dovolj konkretizirane in da zaslišanje zakonitega zastopnika toženke zagotovo ni nadomestilo trditvene podlage. Zatem pa je v pritožbi povzela njegovo izpoved, zatrjevanih navedb o tem, da kdaj je _tožnico opozorila, naj s kampanjo preneha_, pa ni konkretizirala. Na ta pritožbeni očitek pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj z njim pritožnica uveljavlja relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 212. členom ZPP členom, ki pa ni dovoljen pritožbeni razlog.

13. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek o obstoju absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da naj sodišče prve stopnje ne bi pojasnilo svojih zaključkov, ampak jih zgolj pavšalno zapisalo.

14. Zgoraj povzeta pritožbena graja je ne le posplošena, ampak tudi povsem neutemeljena. Sodišče prve stopnje je izvedlo naravnost vzoren dokazni postopek. Izvedlo je prav takšnega, kakršnega se v SMV od poštenega in izkušenega sodnika pričakuje. V tovrstnih postopkih določena, v pretežni meri arbitrarna pooblastila, ki jih zakon daje sodišču, niso podvržena preizkusu pritožbenega sodišča. Zato je praktična uporaba posameznih pooblastil odvisna predvsem od sodnikove strokovne usposobljenosti in zavesti, da je namen pravdnega postopka tudi v SMV razrešitev spora med pravdnima strankama, ne pa zmaga tiste stranke, ki je bolj spretna pri uporabi formalnih določil.5 Po izvedenem dokaznem postopku pa je sodišče prve stopnje v svoji sodbi temeljito, popolno in podrobno, a ravno v pravšnjem obsegu ocenilo vse izvedene dokaze. V nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem je obrazložilo tudi, zakaj ni verjelo zakonitemu zastopniku toženke glede zatrjevanega pomena SMS sporočila z dne 11. 7. 2019. Pojasnilo je tudi, da mu ni verjelo, da je z SMS sporočilom mislil, da bo plačal zgolj račun v vrednosti 600,00 EUR, ker so do tedaj zapadli že vsi vtoževani računi itd. Očitane pomanjkljivosti, zaradi katerih naj se sodba ne bi mogla preizkusiti, torej niso podane.

15. S pritožbenimi navedbami, (1) _da delo ni bilo opravljeno v skladu z dogovorom_ (gumb za povpraševanje ni bil privlačen za povpraševanje, ker je bil majhen in neopazen, ključne besede pa niso bile odebeljene), (2) _da ne drži, da je dokazni postopek pokazal, da je bilo najkasneje v juniju 2019 izvršeno vse delo po ponudbi in_ (3) _da tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza, da je bilo delo opravljeno ter o tem da je toženka soglašala oziroma naročila oglasno kampanjo_, toženka prav tako graja ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbene trditve, da so bile določene storitve opravljene prepozno (optimizacija naj bi morala biti izvršena v začetku aprila, tj. do 5. 4. 2019), pa toženka prvič podaja šele v pritožbenem postopku. Zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati (primerjaj 451. in 453. člen ZPP).

16. Pritožnica tudi ne more uspeti z navedbami, da tožeča stranka _ni pojasnila, kdaj je je izvršila delo po ponudbi_6 _in na kakšen način je o tem obvestila toženko._ Zakaj naj bi bila navedena dejstva odločilna v tem sporu, toženka ni pojasnila, pritožbeno sodišče pa v okviru uradno upoštevnih pritožbenih razlogov kakšnih kršitev ni zaznalo.

17. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pravno odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v II. točki izreka. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

**O pritožbenih stroških**

18. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških tožnice pa je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena, v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo zato, ker po presoji pritožbenega sodišča njen odgovor ni prav nič pripomogel k odločitvi o pritožbi. Zato to vlogo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebno vlogo.

1 Ta družba je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2019/0000 z dne 23. 9. 2019, dne 16. 10. 2019 izbrisana iz sodnega registra. Zato je sodišče prve stopnje postopek na strani izbrisane družbe nadaljevalo z družbenikoma te družbe, ki sta univerzalna pravna naslednika, pri čemer poslovni delež v uvodu sodbe navedene prve tožnice znaša znaša 5 % , druge tožnice pa 95 %. 2 Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila ta storitev predmet ponudbe toženke iz septembra 2018, ki pa je tožnica ni sprejela. 3 V njem je zakoniti zastopnik toženke prvi tožnici zagotavljal, da bo uredil plačilo, ko bo rešil finančne težave. 4 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2009, str. 313. 5 Postopek v sporih majhne vrednosti, mag. Nina Betetto, PP, št. 17/2002, str. 15. 6 Sodišče je tudi v tem delu vezano na ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bila dela po ponudbi za optimizacijo spletne strani izvedena najkasneje v juniju 2019.