Snemanje športne vadbe in vadečih posameznikov s strani fitnes trenerjev

Datum

01.10.2024

Številka

07121-1/2024/1156

Kategorije

Fotografije kot OP, Privolitev, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše vprašanje, če je za namen samo-promocije osebnih fitnes trenerjev dovoljeno snemati lastne fitnes treninge ter te objaviti na družbenih omrežjih, zlasti, ko so v ozadju video-posnetka jasno razvidne tretje osebe, ki v takšno snemanje izrecno in predhodno ne privolijo?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Snemanje in naknadna objava videoposnetkov športne vadbe vadečih posameznikov na družbenem omrežju, brez zagotovitve ustrezne in zakonite pravne podlage (npr. veljavne in predhodne privolitve vseh snemanih), ni dovoljena.

Upravljavec mora zagotoviti ustrezno pravno podlago in slediti vsem načelom varstva osebnih podatkov za vsako posamezno vrsto obdelave osebnih podatkov, ki jo izvaja (torej ločeno pravno podlago za snemanje kot ločeno pravno podlago za naknadno objavo na družbenih omrežjih).

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov (temu, ki snema oz. za potrebe katerega se snema), ki mora biti skladnost s pravili varstva osebnih podatkov zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali določen upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora. V zvezi s tem vam zato spodaj posredujemo zgolj naše splošno mnenje.

IP nadalje še poudarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Snemanje in objava videoposnetkov ter fotografij na družbenih omrežjih pa ne predstavlja nujno (zgolj) kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primerih javne objave fotografije oziroma video posnetka, na kateri je upodobljen posameznik, bi šlo lahko (poleg morebitne kršitve varstva osebnih podatkov) tudi za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Splošno velja opozoriti, da videoposnetki pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi zgolj v primerih, kadar ti določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem gre za to takrat, ko je posameznik na fotografiji ali videoposnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s fotografijo ali videoposnetkom obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva, naslov in podobno). Torej, če je ločljivost fotografije oz. videoposnetka dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje praviloma lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. Če posamezniki iz videoposnetka niso določljivi, ne gre za obdelavo osebnih podatkov, posledično pa se Splošna uredba pri tem ne uporablja. Kot navedeno zgoraj, pa bi kljub temu šlo lahko za poseg v širšo pravico do zasebnosti, ki je v pristojnosti sodišč in ne IP.

V primerih, ko torej pri snemanju posameznikov gre za obdelavo osebnih podatkov (tj. takrat, ko so posamezniki iz videoposnetka določljivi) mora upravljavec za takšno obdelavo osebnih podatkov (ločeno za snemanje kot ločeno za naknadno objavo na družbenih omrežjih) zagotoviti zakonito in ustrezno pravno podlago. Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se lahko osebni podatki obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Pravne podlage so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

·privolitev (točka (a)),

·sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

·zakon (točka (c)),

·zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)),

·izvajanje javne naloge (točka (e) v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1),

·zakoniti interesi upravljavca, kadar nad njimi ne prevladajo interesi ali pravice posameznika (točka (f)).

V konkretnem primeru velja poudariti, da mora fitnes trener, če ta snema vadeče posameznike ob izvajanju športne vadbe, v primeru, ko so ti posamezniki iz videoposnetka določljivi ali prepoznavni, poleg zagotavljanja ene izmed zgoraj omenjenih pravnih podlag, upoštevati tudi druge določbe Splošne uredbe (npr. slediti vsem načelom varstva osebnih podatkov; zagotoviti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varnost osebnih podatkov, podati informacije o obdelavi osebnih podatkov itd.) ter določbe ZVOP-2, zlasti 3. poglavja (členi 76 – 80 ZVOP-2), ki določajo posebna pravila za izvajanje videonadzora. Videonadzor po mnenju IP namreč predstavlja eno izmed hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil.

Za naknadno objavo video posnetkov na družbenih omrežjih pa mora upravljavec osebnih podatkov izvesti novo, samostojno presojo utemeljenosti take obdelave, zlasti tako, da za to obdelavo zagotovi novo in ločeno (lahko tudi isto) pravno podlago iz 6. člena Splošne uredbe. Poleg zagotovitve ustrezne pravne podlage mora upravljavec seveda poskrbeti tudi za spoštovanje vseh načel varstva osebnih podatkov (npr. načelo minimizacije – to je snemati čim manjši obseg posameznikov za zasledovanje temeljnega namena; načelo varnosti osebnih podatkov itd.).

Glede na podan opis konkretne situacije, bi najverjetneje edino primerno pravno podlago za snemanje vadečih s strani fitnes trenerja in naknadno objavo videoposnetkov na družbenih omrežjih predstavljala zgolj veljavna (in predhodna) privolitev vseh snemanih po točki (a), prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Več o veljavni privolitvi si lahko preberete: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/privolitev

Za pomoč pri odgovorih na ostala vprašanja s področja zakonitega izvajanja videonadzora, kamor se uvrščajo vse oblike video snemanja, pa si lahko pomagate z našimi smernicami: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, mag., svetovalec pooblaščenca za mednarodne odnose

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka