Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku, v katerem se opravi zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke (86. čl. ZZK-), ima položaj udeleženca tudi upnik, ki je predlagal izvršbo, saj se zaznamba opravi v njegovo korist, zato je treba sklep vročiti tudi slednjemu.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 17.4.2009 se ugodi in se ta sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožbi zoper sklep z dne 14.1.2009 se ugodi ter se ta sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14.1.2009 odločilo, da se ne opravi vpis na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6.6.2007, opr. št. In 2006/416, izdanega v izvršilni zadevi upnika zadruga X z.o.o. proti dolžnikoma B. F. in A. F. S sklepom z dne 17.4.2009 pa je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno in prepozno zavrglo pritožbo navedenega upnika zoper sklep z dne 29.8.2008 (prav: 14.1.2009).

Upnik izpodbija oba sklepa. V pritožbi zoper sklep z dne 14.1.2009 navaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zaznambo izvršbe z obrazložitvijo, da iz sklepa o prekinitvi izvršbe ni razvidna zaznamba, ki bi se po uradni dolžnosti vpisovala v zemljiško knjigo. Sklep, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, 30.10.2006, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, sploh še ni bil izdan. Zemljiškoknjižno sodišče bi moralo pred zavrnitvijo vpisa pozvati izvršilni oddelek, da mu predloži celoten izvršilni spis oziroma predlog dopolni s sklepom o izvršbi. Sodnik bi se moral vprašati, zakaj bi izvršilni oddelek predlagal zaznambo sklepa o izvršbi 30.10.2006 na podlagi sklepa z dne 6.6.2007. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi zoper sklep z dne 17.4.2009 pa upnik navaja, da je po naključju vpogledal izvršilni spis In 2006/416 dne 16.2.2009 in ugotovil, da se v spisu nahaja sklep Dn. št. 27316/2006 z dne 14.1.2009, ki upniku ni bil vročen. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe 132. člena, 153. člena in 154. člena ZZK-1. Navaja, da je predlagatelj postopka upnik izvršilnega postopka, saj je upnik v predlogu za izvršbo predlagal zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi. Obvestilo o izdanem sklepu o izvršbi ne predstavlja predloga za izvršbo, tako da je izvršilni oddelek le posrednik med upnikom in zemljiškoknjižnim sodiščem, ne pa predlagatelj postopka. Ker je upnik v predmetni zadevi predlagatelj in mu sodišče ni vročilo sklepa z dne 14.1.2009 je njegova pritožba dovoljena in pravočasna. Upnik predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep.

Pritožbi sta utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 17.4.2009: Stališče sodišča prve stopnje, da je upnikova pritožba zoper sklep z dne 14.1.2009 (in ne 29.8.2008, kot je očitno pomotoma navedeno v uvodu tega sklepa, enaka pomota pa je bila storjena tudi v izreku sklepa z dne 17.4.2009), nedovoljena in prepozna, ni pravilno. Sodišče prve stopnje je vročilo sklep z dne 14.1.2009 le izvršilnemu sodišču kot organu, na čigar zahtevo je zemljiškoknjižno sodišče odločalo o vpisu po uradni dolžnosti, ne pa tudi upniku, ki je vložil predlog za izvršbo na nepremičnino dolžnikov. Eno (in sicer prvo) od izvršilnih dejanj v izvršilnem postopku na dolžnikovo nepremičnino je tudi zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (167. člen ZIZ). Ker izvršilni postopek predlaga upnik ima tudi položaj udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku iz 86. člena ZZK-1, saj se zaznamba izvršbe dovoli v njegovo korist, kar pomeni, da je upnika treba obravnavati kot udeleženca postopka iz 1. točke 132. člena (kot predlagatelja postopka) v pomenu 2. odstavka 154. člena ZZK-1 tudi v primeru izdaje sklepa iz 1. odstavka 153. člena ZZK-1 (tako tudi v primeru iz 4. točke 1. odstavka 153. člena tega zakona, če zemljiškoknjižno sodišče odloči, da se vpis ne opravi).

Ker ima upnik položaj udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku je upravičen vložiti tudi pritožbo zoper sklep zemljiškoknjižnega sodnika (1. odstavek 159. člena ZZK-1). Glede na to je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ker sklepa z dne 14.1.2009 ni vročilo tudi upniku. Upnik je izvedel za navedeni sklep ob vpogledu v spis izvršilnega sodišča In 2006/416 dne 16.2.2009. Upnikova pritožba zoper sklep z dne 14.1.2009, vložena 16.2.2009, je tako dovoljena in pravočasna. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo utemeljeni upnikovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 14.1.2009: Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se vpis na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6.6.2007 ne opravi, in sicer zato, ker se s tem sklepom ugotavlja le prekinitev postopka, iz tega sklepa pa ni razvidna zaznamba, ki se po uradni dolžnosti vpisuje v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje poleg tega v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je izvršilni oddelek 30.10.2006 predložil zemljiškoknjižnemu sodišču sklep z dne 6.6.2007 o prekinitvi izvršilnega postopka. Razlogi sklepa ne vzdržijo kritične presoje. Iz narave stvari same in osnovnih pravil logičnega mišljenja izhaja, da po stanju na dan 30.10.2006 še ni mogel obstajati sklep o prekinitvi izvršilnega postopka z dne 6.6.2007. V popisu spisa je pod redno št. 1 naveden „zemljiškoknjižni predlog“, vložen 30.10.2006, kateremu je bila priložena priloga A1. Kot že rečeno ta priloga ni mogla biti sklep z dne 6.6.2007, saj na dan 30.10.2006 še ni obstajal. Ker je iz izreka izpodbijanega sklepa razvidno, da se vpis ne opravi pri nepremičnini dolžnikov parc. št. 797/7 k.o. Y, iz sklepa z dne 6.6.2007 pa je razvidno, da ta nepremičnina v njem ni omenjena, je jasno ,da je moralo sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa oziroma že ob prejemu „zemljiškoknjižnega predloga“ dne 30.10.2006 (očitno obvestila iz 1. odstavka 86. člena ZZK-1) razpolagati z neko drugo listino, ne pa s sklepom z dne 6.6.2007 in da se je ta listina v času izdaje sklepa dne 14.1.2009 očitno nekje založila, saj se v spisu ne nahaja. Ker se v sklepu z dne 6.6.2007 omenja že izdani sklep o izvršbi In 2006/416 z dne 18.10.2006 in ker je bilo stanje spisa očitno neurejeno, saj je prava priloga A1 v spisu nedvomno manjkala, bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa z dne 14.1.2009 razčistiti navedene nejasnosti in nepravilnosti ter od izvršilnega sodišča zahtevati pojasnilo, katere listine mu je v resnici predložilo 30.10.2006 ter te listine poiskati oziroma jih ponovno pridobiti. Ker je bil omenjeni sklep o izvršbi izdan 18.10.2006, iz pritožbi priloženih listin (med drugim tudi ta sklep o izvršbi in upnikov predlog za izvršbo) pa je razvidno, da gre za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe, ne pa na podlagi verodostojne listine, ter tudi upoštevajoč potek posameznih faz izvršilnega postopka, se vsiljuje zaključek, da je izvršilno sodišče 30.10.2006 po vsej verjetnosti predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču poleg obvestila iz 1. odstavka 86. člena ZZK-1 še navedeni sklep o izvršbi, saj ga je izvršilno sodišče lahko predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo (45. člen ZIZ).

Glede na povedano je pritožbeno sodišče zato ugodilo tudi tej pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, obenem pa je dovolilo tudi izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). Iz dosedanje obrazložitve je razvidno, kaj mora pred ponovno odločitvijo sodišče prve stopnje razčistiti v ponovljenem postopku, zato posebni napotki niso potrebni.