Jedro

V sporu za ukinitev preživnine zakoncu in za spremembo določene preživnine se pritožbene novote upoštevajo v okviru določbe prvega odstavka 337. člena ZPP. Obravnavani spor namreč ni eden od sporov iz

27. poglavja ZPP, za katere zakon dopušča oziroma celo narekuje izvedbo dokazov po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se dolžnost tožnika plačevati preživnino toženki, ki mu je bila naložena s sodbo istega sodišča, opr. št. P 47/95, z dne

24.8.1995, z dnem vložitve tožbe ukine. Zavrnjen je bil tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da se preživninska obveznost tožnika od

1.9.2004 dalje zniža na 20.000,00 SIT mesečno. Sodišče prve stopnje je (s posebnim sklepom) tožniku naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v znesku 208.702,20 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe do plačila.

Zoper sodbo se je tožnik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožbenemu zahtevku v celoti, s stroškovnimi posledicami, ugodeno, oziroma da bo preživnina ustrezno znižana; podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da tožnik svoj zahtevek opira na dejstvo, da je tožnica po razvezi osnovala zunajzakonsko skupnost s F. J. Glavni dokaz o zunajzakonski skupnosti bi moralo biti zagotovo zaslišanje F. J., kar pa sodišče na prvi stopnji, kljub tožnikovemu predlogu, ni izvedlo in je tako dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Da zunajzakonska skupnost ne obstoji, je ugotovilo zgolj na podlagi zaslišanja raznih sosedov in prijateljev, ki so pristranski in tako neverodostojne priče. Pri tožniku so se spremenile okoliščine tudi glede tega, koliko je pridobitno sposoben.

V času prvega določanja preživnine je bilo ugotovljeno, da tožnik tudi honorarno zasluži z zidarskimi deli, tega vira dohodka pa sedaj ni več. Sodišče ni upoštevalo, da je tožnik z zidarjenjem prenehal, ker je poleg operacije kolena tudi prestar (73 let) za tako zahtevna fizična opravila. Toženka ni z ničemer dokazala, da tožnik še zmeraj zida in tako dobiva postranske dohodke. Sodišče ni ugotavljalo toženkinih dejanskih prejemkov, ampak se je osredotočilo na velike stroške, ki pa niso dokazani. Glede slabega zdravstvenega stanja toženka ni predložila drugega dokaza kot potrdilo zdravnika, da ga redno obiskuje. Nikjer v pravnem prometu tako potrdilo ne zadošča kot dokaz, da je toženka res bolna, ampak se zahteva mnenje tričlanske zdravniške komisije, saj je povsem običajno, da starejši ljudje vedno obiskujejo zdravnika. Preživnina, ki jo mora plačevati tožnik, ogroža tožnikovo lastno preživljanje. Zaradi spremenjenih okoliščin ni več pravne podlage za plačevanje preživnine oziroma vsaj ne v takšni višini.

Pritožba je bila poslana toženi stranki, ki pa odgovora nanjo ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 83. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem besedilu ZZZDR) pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti. Tožeča stranka je primarno uveljavljeni tožbeni zahtevek za ukinitev preživninske obveznosti oprla na trditev, da je toženka postala lastnica nepremičnega premoženja in da je vzpostavila zunajzakonsko skupnost. Pritožba ne izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da toženka, po nastanku tožnikove preživninske obveznosti, novega premoženja, s katerim bi se lahko preživljala, ni pridobila. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni ugovor zoper prvostopenjski zaključek, da izvedeni dokazi sodišču prve stopnje niso omogočili prepričanja, da je toženka vzpostavila zunajzakonsko skupnost s F.J. Za ugotovitev obstoja tega odločilnega dejstva je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze. Kot sledi iz zapisnika zadnje glavne obravnave (list. št. 71 spisa), je tožeča stranka na tej glavni obravnavi predlagala le še izvedbo dokaza o lastništvu osebnega avtomobila, sicer pa je podala izjavo, da so izčrpani vsi njeni dokazni predlogi in izrazila soglasje, da se glavna obravnava zaključi. Navedeno pomeni, da je tožeča stranka umaknila podani dokazni predlog, da se zasliši priča F.J.. Po določbi drugega odstavka 7. člena ZPP sme sodišče izvesti le tiste dokaze, ki so jih stranke predlagale (ob upoštevanju, da ne gre za v tej določbi predvideno izjemo o nedopustnem razpolaganju strank). Obravnavani spor namreč ni eden od sporov iz XXVII. poglavja ZPP, za katere zakon dopušča oziroma celo narekuje izvedbo dokazov po uradni dolžnosti. Ker je tožeča stranka dokazni predlog, da se zasliši priča F.J., umaknila, je njen pritožbeni očitek, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, neutemeljen.

Neutemeljena pa je tudi pritožbena graja odločitve o podrejenem tožbenem zahtevku. Po določbi 82č. člena ZZZDR lahko sodišče na zahtevo upravičenca zniža določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek za znižanje preživnine oprla na trditev, da sedanja preživnina ogroža tožnikovo lastno preživljanje in da ima toženka dva odrasla otroka, ki sta dolžna prispevati k njenem preživljanju. Z navedenimi dejstvi zahtevka za znižanje preživnine ni mogoče utemeljiti. Trditev, da je tožnikova premoženjska zmožnost zmanjšana, ker nima več dohodka od opravljanja zidarskega dela, je tožnik podal šele v pritožbi, ne da bi za navajano dejstvo predlagal dokaze in ne da bi izkazal, da teh navedb brez svoje krivde ni mogel podati do prvega naroka glavne obravnave oziroma do konca glavne obravnave ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 286. člena ZPP.

Kot je bilo že povedano, obravnavani spor ni zakonski spor (po prvem odstavku 406. člena ZPP so zakonski spori le spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze) niti ne spor iz razmerij med starši in otroki. Za uveljavljanje pritožbenih novot zato velja pravilo iz prvega odstavka 337. člena ZPP. Pritožbeno sodišče zato navedbe o zmanjšanju preživninske zmožnosti tožnika ne more upoštevati.

Po navedenem se pokaže, da je sodišče prve stopnje, glede na zatrjevana dejstva, pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, katerih ugotovitev narekujeta določbi 83. člena ZZZDR, ki ureja ukinitev preživninske obveznosti, in 82č. člena ZZZDR, ki ureja spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine.

Ker v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni bila storjena niti katera od po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče, na podlagi 353. člena ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.