Jedro

Tožnica je bila že z 10. 12. 2008 zaradi posledic bolezni razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami ter s polnim delovnim časom. Ker pri tožnici še ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 6. 2013 in št. ... z dne 15. 3. 2013 ter da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodba nejasna, protislovna in da se ne more preizkusiti. Zmotno in nepopolno je bilo ugotovljeno dejansko stanje in zaradi tega tudi napačno uporabljeno materialno pravo. Tožnica ima hude bolečine v lumbalnem predelu hrbtenice, katere se širijo skozi obe okončini, kar povzroča izredno težko hojo. Ta je mogoča le z ortopedskimi pripomočki. Iz A., kjer je bila zdravljena v času od 9. 12. 2014 do 16. 12. 2014, je bila odpuščena brez pomembnih izboljšav. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo degenerativne spremembe trajnega značaja, s tendenco poslabšanja. Ugotovljena je bila tudi nesposobnost za delo. Enako ugotavlja tudi nevropsihiater dne 5. 12. 2014. Tudi iz izvida z dne 8. 4. 2015 izhaja, da gre pri tožnici za bolečine v križu in obeh nogah, ki obstajajo že nekaj let. Tožnica se težje premika s pomočjo bergel. Narava bolezni je progresivna, kar pomeni, da se pričakuje še nadaljnje poslabšanje subjektvnih težav kot tudi nevrološkega deficita. Glede neudeležbe na pregledu pri invalidski komisiji pa je tožnica na naroku pojasnila, da se zaradi zdravstvenih ter finančnih težav in pa tudi zaradi zimskega obdobja ni bila zmožna odzvati vabilu, da pride na pregled pred invalidsko komisijo. Na komisijo je niso klicali niti v letu 2008 niti v letu 2013. Vso medicinsko dokumentacijo je prinesla na narok dne 14. 4. 2015. Iz celotne tako nove kot tudi starejše dokumentacije izhaja, da je bolezen progresivnega značaja. V primeru, da sodišče ugodi pritožbi, bi tožnica v novem postopku uveljavljala, da se ji pravica do invalidske pokojnine prizna od tekočega leta dalje. K pritožbi prilaga tudi novejšo medicinsko dokumentacijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 6. 2013, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 15. 3. 2013. Z omenjeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino zahtevo, za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

5. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je bila tožnica že z 10. 12. 2008 zaradi posledic bolezni razvrščena v III. kategorijo invalidnosti. Priznana ji je bila pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami ter s polnim delovnim časom od 10. 12. 2008 dalje (odločba št. ... z dne 28. 1. 2009). Tožnica je nato vložila novo zahtevo zaradi priznanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Zahteva je bila vložena dne 22. 10. 2012. Glede na 390. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012) je pri presoji sporne zadeve glede na datum začetka postopka potrebno uporabiti določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji). Tožnica s tožbo uveljavlja razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

6. ZPIZ-1 v 67. členu določa pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine. V postopku je bilo tako odprto vprašanje, ali je pri tožnici podana I. kategorija invalidnosti, na podlagi katere se prav tako pridobi pravica do invalidske pokojnine. V I. kategorijo invalidnosti pa se skladno z 1. alinejo 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.

7. Tudi po stališču pritožbenega sodišča iz izvedenega dokaznega postopka kot ga je opravilo sodišče prve stopnje zaenkrat še ne izhaja, da bi pri tožnici prišlo do popolne izgube delazmožnosti.

8. Medicinska dokumentacija, iz katere je razvidno tožničino zdravstveno stanje je bila obravnavana na senatu invalidske komisije I. stopnje dne 5. 2. 2013 in nato po pritožbi tožnice tudi na senatu invalidske komisije II. stopnje dne 11. 6. 2013. Obe komisiji ugotavljata, da gre pri tožnici za ponavljajočo se depresivno motnjo, za bolečine v križu ter za spondilozo. Po proučitvi medicinske dokumentacije komisiji ugotavljata, da pri tožnici zaenkrat ni prišlo do takšnega bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo drugačno oceno, kot je bila podana leta 2008. Iz medicinske dokumentacije namreč ne izhaja, da bi bila pri tožnici podana popolna trajna nezmožnost za delo ali potreba po časovni razbremenitvi pri delu. Pri podaji mnenja sta sodelovala tako specialist ortoped kot tudi specialist nevropsihiater.

9. Tekom sodnega postopka tožnica ni prišla na prvi narok za glavno obravnavo, kjer je sodišče prve stopnje sprejemalo dokazne sklepe. Dokaznih predlogov tožnica niti ni predlagala, temveč v tožbi zgolj navaja, kakšne so njene zdravstvene težave. Tožnica je šele k opravičilu, ki ga je sodišču posredovala zaradi neudeležbe na naroku, priložila dva izvida (A/4 in A/5). Gre za izvida z dne 5. 12. 2014 in z dne 9. 12. 2014. Oba izvida pa izkazujeta novo dejansko stanje, enako kot tudi kasneje predloženi izvidi, ki jih je tožnica tekom sodnega postopka posredovala sodišču. Novo dejansko stanje pa je lahko le predmet novega postopka pri toženi stranki. Iz navedb tožnice izhaja, da se njeno zdravstveno stanje poslabšuje. V primeru poslabšanja zdravstvenega stanja, pa ima tožnica možnost, da pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Pritožbeno sodišče dodatno še pojasnjuje, da je pri ugotavljanju invalidnosti velikokrat odločilen tudi osebni pregled pred invalidsko komisijo. Tak pregled lahko predlaga tudi sama tožnica v vlogi za začetek postopka pri toženi stranki. Poleg tega pa je potrebno, da tožnica k novi zahtevi priloži tudi opis objektivnega funkcionalnega stanja gibal, kot to poudarja že invalidska komisija II. stopnje v dopolnilnem mnenju dne 19. 2. 2015. 10. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke (13. 6. 2013), pri tožnici tudi po stališču pritožbenega sodišča, še ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, s tem pa torej tudi ni pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.