Jedro

Ker upoštevaje ugotovitve nižjih sodišč tožnica ni izkazala, da je na podlagi določb ZSS (pogodbeno) pridobila pravico uporabe, ki se je kasneje transformirala v lastninsko pravico, in ker morebitnih drugih podlag za pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini ni zatrjevala, sta nižji sodišči njen tožbeni zahtevek pravilno zavrnili kot neutemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v tej pravdi zahtevala ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 384/1 vl. št. ... k.o. ... (v naravi poslovno-stanovanjska hiša) in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. S sklicevanjem na Zakon o stanovanjskih skupnostih (Uradni list SRS, št. 8/1974; v nadaljevanju ZSS) je zatrjevala, da je pravna prednica toženca (A., enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini) leta 1974 s samoupravnim sporazumom prenesla lastninsko pravico oziroma pravico uporabe pravni prednici tožnice (samoupravni stanovanjski skupnosti bivše Občine ...). Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Presodilo je, da tožnica ni izkazala pridobitve lastninske pravice. ZSS ne določa prenosa pravice uporabe na podlagi samega zakona, tožnica pa obstoja posebnih pogojev za prenos ni z ničemer izkazala. Leta 1974 je bil pravni prednik toženca S., ki ni imel enote za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini in takšnega prenosa ni bil dolžan opraviti.

2. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidentke

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnica vložila pravočasno revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno, naj sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi razdelitve premoženja bivše Občine ... Nižji sodišči bi se morali opredeliti do ničnosti pogodb, s katerimi je toženec razpolagal z družbeno lastnino oziroma s poslovnimi in stanovanjskimi prostori, ki se nahajajo v sporni nepremičnini. Pravica uporabe oziroma lastninska pravica bi morala biti vknjižena v korist samoupravne stanovanjske skupnosti. Toženec se je vknjižil kot lastnik nepremičnine med trajanjem te pravde.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (375. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je tožničine navedbe o tem, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi Sporazuma o razdelitvi premoženja bivše Občine ... z dne 12. 9. 2000 in da je toženec z nepremičnino nedopustno razpolagal, zavrnilo kot neupoštevne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ker omenjena presoja z revizijo ni izpodbijana, se (tudi) revizijskemu sodišču, upoštevaje določbo 371. člena ZPP, do enakih (tokrat revizijskih) navedb ni bilo treba opredeliti. Kljub temu pa velja na tem mestu pripomniti, da tožnica ni pojasnila, kako bi lahko z omenjenimi pravnimi posli toženec nanjo prenesel lastninsko pravico.

7. Prenos lastninske pravice na tožnico prav tako ni pojasnjen z očitki, da bi morala biti lastninska pravica vknjižena na tožnico in da se je toženec kot lastnik nepremičnine vknjižil šele med trajanjem te pravde. Ker upoštevaje ugotovitve nižjih sodišč tožnica ni izkazala, da je na podlagi določb ZSS (pogodbeno) pridobila pravico uporabe, ki se je kasneje transformirala v lastninsko pravico, in ker morebitnih drugih podlag za pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini ni zatrjevala, sta nižji sodišči njen tožbeni zahtevek pravilno zavrnili kot neutemeljen.

8. Ker torej niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče tožničino revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.