Jedro

Ker se v zapuščinskem postopku vsaj smiselno uporabljajo določbe ZPP, velja načeloma tudi v zapuščinskem postopku prepoved navajanja novot.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predvsem ugotovilo, da sodi v zapuščino nepremičnina vl.št. 76, k.o. ...., traktor Torpedo, reg.št. KR J7-12, vloga na hranilni knjižici pri HKS, Naklo, št. HK 351, vloga na hranilni knjižici pri HKS GG Kranj, št. 1640/350 - PK in vloga na žiro računu pri GB d.d., Kranj, št. 2635585. To premožnje dedujeta na podlagi zakona zapustničin mož in njena hčerka vsak do 1/2. Zoper sklep se pritožuje zapustničin mož. Iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija del, ki se nanaša na denarna sredstva (I/1, II in III/3). Sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da ga določi za edinega dediča sredstev na hranilnih vlogah. Navaja, da hčerka ni sposobna sama skrbeti zase, zato zanjo skrbi on. V ta namen so mu nujno ptrebna denarna sredstva. Ker hčerka z denarjem ne more razpolagati, se mu zdi edino primerno, da se za dediča denarnih vlog določi izključno on. Dalje še navaja, da so bila ta sredstva pridobljena z delom v trajanju zakonske zveze z zapustnico in mu kot možu pripada polovica, zaradi česar jih izloča iz zapuščine. Pritožba ni utemeljena. Pritožniku je potrebno pojasniti, da je dedinja L. K. zaradi duševne prizadetosti sicer res poslovno nesposobna, kar pa še ne pomeni, da ji pravo ne priznava pravne sposobnosti. Pravna sposobnost pomeni sposobnost biti nosilec pravic in dolžnosti. To sposobnost vsakdo pridobi z rojstvom in izgubi s smrtjo. Sleherno odstopanje od tega načela bi pomenilo diskriminatorno kršitev načela enakosti. Ker je torej dedinja L. K. lahko nosilec pravic in dolžnosti, je seveda lahko tudi polnopravna dedinja. Dejstvo, da je poslovno (razpolagalno) nesposobna na njeno dedno pravico v ničemer ne vpliva. Glede pritožnikovih navedb, češ da je bil denar pridobljen v času trajanja zakonske zveze ter da 1/2 le-tega zato v zapuščino ne sodi, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za nedovoljeno navajanje novih dejstev v pritožbenem postopku. Povzeta navedba namreč predstavlja v postopku pred sodiščem prve stopnje nezatrjevano dejstvo, od katerega je odvisen obseg zapuščine. Po 163. členu Zakona o dedovanju (ZD) se v zapuščinskem postopku subsidiarno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Po mnenju teorije pa velja upoštevati tudi pravila Zakona o nepravdnem postopku - ZNP (glej Vesna Rijavec: Dedovanje, str. 23 in sl.). Ker pa slednji pravil o navajanju novot v pritožbenem postopku ne vsebuje ter za tak primer odkazuje na smiselno uporabo določb ZPP, je v vsakem primeru potrebno uporabiti prepoved iz 1. odstavka 337. člena ZPP. Ta pa dopušča navajanje novih dejstev v pritožbi le v izjemnih primerih, ki jih mora pritožnik tudi izkazati. Ker pritožnik z ničemer ni izkazal, da tega dejstva ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti kaj takšnega ne izhaja iz zapisnika o zapuščinski obravnavi, gre v tem primeru za neupoštevno novoto. Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa ni ugovotilo tudi nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, zato je sklep o dedovanju potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).