Jedro

Tretji odstavek 394. člena ZKP sodišču druge stopnje nalaga, da v primeru, ko o zadevi odloči na pritožbeni seji ter s sodbo ugodi pritožbi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, obtoženi pa se nahaja v priporu, preizkusi tudi, ali so še dani razlogi za pripor, in s sklepom ugotovi, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpravi.

Izrek

Ugotovi se, da so razlogi za pripor zoper obtoženega A. B. še podani.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano sodbo je bil obtoženi A. B., v skladu s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde z dne 3. 6. 2020, spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj in sicer kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države sta mu bili določeni kazen enega leta in štirih mesecev zapora in 120 dnevnih zneskov denarne kazni po 10,00 EUR (1.200,00 EUR), za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami pa sta mu bili po prvem odstavku 186. določeni kazen enega leta in enajstih mesecev zapora in 250 dnevnih zneskov denarne kazni po 10,00 EUR (2.500,00 EUR). Po 3. in 7. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 53. člena KZ-1 sta mu bili nato izrečeni enotna kazen dveh let in enajstih mesecev zapora in 350 dnevnih zneskov stranske denarne kazni po 10,00 EUR (3.500,00 EUR). Slednjo mora plačati v roku dveh let. Če se ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da se bo za vsaka začeta dva dnevna zneska določil en dan zapora. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje obtožencu v izrečeni kazen zapora in stransko denarno kazen vštelo čas prestan v priporu od 27. 8. 2019 od 10.22 ure dalje.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta se pravočasno pritožili obtoženčeva zagovornica in okrožna državna tožilka. Pritožbi je sodišče druge stopnje obravnavalo na pritožbeni seji 20. 10. 2020 in sprejelo odločitev, da se pritožbi okrožne državne tožilke ugodi v celoti, pritožbi zagovornice pa delno in sicer na ta način, da se izpodbijana sodba v odločbi o vštevanju pripora spremeni tako, da se obtoženemu A. B. po prvem odstavku 56.člena KZ-1 v izrečeno kazen zapora in izrečeno stransko denarno kazen poleg časa prestanega v priporu od 27. 8. 2019 od 10.22 ure dalje, všteje tudi čas odvzema prostosti od 20. 6. 2019 od 10.43 ure do 20. 6.2019 do 15.25 ure, sicer pa se v preostalem delu pritožba obtoženčeve zagovornice kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prvestopnje.

3. Tretji odstavek 394. člena ZKP sodišču druge stopnje nalaga, da v primeru, ko o zadevi odloči na pritožbeni seji ter s sodbo ugodi pritožbi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, obtoženi pa se nahaja v priporu, preizkusi tudi, ali so še dani razlogi za pripor, in s sklepom ugotovi, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpravi. Glede na tako zakonsko določbo, sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi iz katerih je bil obtoženec priprt še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.

4. V skladu z določbo tretjega odstavka 394. člena ZKP je zato sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti pristopilo k preizkusu, ali je pri obtoženemu A. B. še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, zaradi katerega se nahaja v priporu od 27. 8. 2019 od 10.22 ure dalje.

5. Na podlagi uradnega preizkusa je sodišče druge stopnje zaključilo, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obtoženca in sicer, da je utemeljeno osumljen, da je storil očitano mu kaznivo dejanje, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi, in da je pripor kot najhujši poseg v njegovo osebno svobodo še vedno sorazmeren ukrep.

6. Utemeljen sum, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, še vedno izhaja iz pravnomočne obtožnice ter nepravnomočne obsodilne sodbe z dne 1. 7. 2020, opr. št. III K 32416/2020. Ne gre spregledati, da je obtoženi 3. 6. 2020 sklenil sporazum o priznanju krivde za očitani mu kaznivi dejanji. Prvostopenjsko sodišče je na predobravnavnem naroku 10. 6. 2020 sporazum o priznanju krivde sprejelo, saj je ugotovilo, da je obtoženec razumel naravo in posledice danega priznanja, ki je bilo prostovoljno, jasno in popolno, kot tudi podprto z drugimi dokazi v predmetnem kazenskem spisu.

7. Prav tako so še vedno izkazane vse objektivne in subjektivne okoliščine, ki obtoženca delajo ponovitveno nevarnega in ki se od zadnjega odločanja o priporu niso spremenile. Med objektivnimi okoliščinami gre ponovno izpostaviti predvsem težo, način storitve in okoliščine, v katerih naj bi bili izvršeni očitani kaznivi dejanji. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu KZ-1 je bilo storjeno v kvalificirani obliki. Slednje kaznivo dejanje se je izvrševalo v daljšem časovnem obdobju od 24. 9. 2018 do 27. 8. 2019, člani hudodelske združbe so imeli razdeljene vloge, za prevoznike ilegalnih prebežnikov pa so novačili povratnike raznovrstnih kaznivih dejanj ter odvisnike od prepovedanih drog, ki so z vožnjo pod vplivom drog, nekateri pa tudi brez vozniškega dovoljenja, ogrožali varnost prebežnikov (prenatrpanost vozil, bežanje pred policijo). Izpostaviti gre tudi večjo količino prepovedane droge, ki je bila predmet kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ter dejstvo, da se je razpolagalo s tremi vrstami prepovedanih drog, od katerih sta kokain in heroin še zlasti nevarni človekovemu zdravju. Na strani osebnostnih okoliščin, ki delajo obtoženca ponovitveno nevarnega, pa gre znova izpostaviti njegovo predkaznovanost ter okoliščino, da sta bili obravnavani kaznivi dejanji storjeni v času preizkusne dobe po prejšnji pogojni obsodbi. Obtoženec je brez premičnega in nepremičnega premoženja, brez zaposlitve in je tako utemeljeno sklepati, da si sredstva za preživljanje pridobiva tudi s kriminalno dejavnostjo, kar vse opravičuje bojazen, da bo v primeru, če bo izpuščen na prostost, s tovrstno kriminalno dejavnostjo še nadaljeval. 8. Drugostopenjsko sodišče je v času odločanja ugotovilo, da so vsi pogoji za pripor še vedno izpolnjeni; med njimi tudi njegova neogibnost za zdravje ljudi, pri čemer je upoštevalo visoko stopnjo ponovitvene nevarnosti in dejstvo, da heroin in kokain povzročata hitro zasvojenost in hude poškodbe zdravja tistih, ki ga uživajo. Z milejšim ukrepom zasledovani cilj ne bi bil dosežen. Kaznivi dejanji, katerih storitev se očita obtožencu, tako s področja prepovedanih drog kot tudi novačenja oseb za prevažanje ilegalnih migrantov, je moč izvrševati tudi iz hišnega pripora s pomočjo telefonskih in internetnih komunikacij. Glede na to, da je obtoženec v priporu od 27. 8. 2019, izrečena pa mu je bila enotna kazen dveh let in enajstih mesecev zapora, je tudi še vedno podana sorazmernost tega omejevalnega ukrepa. S spremembo sodbe v odločbi o vštevanju pripora oziroma v konkretnem primeru obtoženčevega pridržanja od 20. 6. 2019 od 10.43 ure do 20. 6. 2019 do 15.20 ure, se okoliščine, ki zadevajo sorazmernost pripora, v ničemer niso spremenile.

9. Senat pritožbenega sodišča je tako zaključil, da so pri obtožencu še vedno izkazani vsi razlogi za pripor.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 3 dni od prejema pisnega odpravka. Pritožbo je potrebno vložiti pisno v dveh izvodih pri Okrožnem sodišču v Celju, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba priporočeno po pošti oziroma, če se odda upravi zaporov, se šteje dan oddaje pritožbe na pošto oziroma upravi zaporov za dan izročitve sodišču. Morebitna pritožba zoper ta sklep v skladu s tretjim odstavkom 394. člena ZKP ne zadrži njegove izvršitve.