Jedro

Te spremenjene razmere morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine. Če sodišče v prvi fazi ugotovi, da so se okoliščine bistveno spremenile, v drugi fazi glede na potrebe otroka in pridobitne ter materialne zmožnosti staršev na novo določi preživnino (189. člen DZ).

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ima nasprotni udeleženec prav, da je treba pri odmeri preživnine poleg pridobitnih zmožnosti staršev in potreb otrok upoštevati tudi dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo in plačuje preživnino, z otrokom v času, ko je le-ta pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb, ki jih je treba oceniti, česar sodišče prve stopnje ni storilo.

Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Kajti pri določanju preživnine je treba nadalje upoštevati tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preživnino v znesku 125,00 EUR mesečno, določeno s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. N 167/2015 z dne 27. 11. 2015, nazadnje usklajena z obvestilom Centra za socialno delo X z dne 31. 1. 2023 na 155,17 EUR mesečno, ki jo je dolžan nasprotni udeleženec plačevati za predlagatelja (mld. sina A. A.), zvišalo za znesek 144,83 EUR mesečno tako, da je nasprotni udeleženec od 5. 5. 2023 dalje dolžan prispevati k preživljanju sina A. A. znesek 300,00 EUR mesečno (I. točka izreka), v presežku do zahtevane preživnine v znesku 350,00 EUR mesečno pa predlog zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev sodišča o višini preživnine (I. točka izreka izpodbijanega sklepa) je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v napadenem delu spremeni tako, da predlagateljev predlog zavrne še za znesek 100,00 EUR mesečno, tako da določi preživnino v višini 200,00 EUR mesečno, oziroma da pritožbi ugodi in sklep v napadenem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da za predlagatelja (sina) vse od rojstva dalje zelo lepo skrbi in skupaj preživljata zelo veliko časa. Na glavni obravnavi sta udeleženca kot nesporno ugotovila, da sin in oče preživljata eno tretjino vsega časa skupno. V tem času mati k preživljanju sina ne prispeva prav nič, ves ta čas za sina skrbi oče sam tako moralno kot materialno. Sinu je uredil sobo, tako ima svojo sobo, svoj prostor za učenje in za igro. Oče v tem času skrbi za sinovo prehrano, osebno higieno, prosti čas, kupuje mu oblačila, toaletne potrebščine in vse ostalo za normalno življenje. Še vedno vztraja pri predlogu, da se preživnina poviša na 200,00 EUR mesečno, saj mu je jasno, da mora sin spodobno preživljati svoj čas, se razvijati in ne živeti v pomanjkanju. Nasprotni udeleženec ne zasluži toliko denarja, da bi lahko otroku izpolnil prav vsako njegovo željo s potovanji, preživljanjem številnih dni na morju ter v tujini. Če mu mati to lahko ponudi, je nasprotni udeleženec zadovoljen, saj svojemu sinu privošči vse najboljše, nikakor pa ni dopustno takšna ravnanja matere prevaliti na nasprotnega udeleženca. Pri sojenju je potrebno upoštevati v pravi meri očetovo skrb za sina v času, ko je sin pri njemu doma, to pa je ena tretjina časa. Če mati meni, da naj bi sin potreboval za normalno in skladno življenje več kot 700,00 EUR mesečno, bi to sodišče tudi moralo upoštevati pri določanju mesečne preživnine, tako da bi od tega zneska odbilo vsaj 200,00 EUR mesečno, kolikor bi na mati odpadlo za čas, ko sin preživlja svoj čas pri očetu. Oče sinu omogoča tudi nogometne treninge, saj ga vodi na njih, preostali čas pa preživljata skupno povsem po željah sina, to je čim več časa preživeti z očetom v naravi, obiskovati kopališča v okolici ter hoditi po slovenskih hribih. Navaja še, da sam zasluži dokaj nizko mesečno plačo. Priglaša stroške.

3. Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi z 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka,1 da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, delno napačno pa uporabilo materialno pravo, vendar to na zakonitost odločitve ni vplivalo.

7. Predlagatelj je vložil predlog za zvišanje (spremembo) preživnine. Materialnopravno podlago za spremembo preživnine predstavlja določba prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), v skladu s katero sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Te spremenjene razmere morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine.2 Če sodišče v prvi fazi ugotovi, da so se okoliščine bistveno spremenile, v drugi fazi glede na potrebe otroka in pridobitne ter materialne zmožnosti staršev na novo določi preživnino (189. člen DZ).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti s sklepom opr. št. N 167/2015 z dne 27. 11. 2015 odločilo, da se mld. A. A. (predlagatelj v tem postopku) dodeli v varstvo in vzgojo materi B. B., določeni so bili stiki med predlagateljem in nasprotnim udeležencem ter preživnina v višini 125,00 EUR mesečno od 1. 9. 2015 dalje, ki jo je dolžan prispevati nasprotni udeleženec. V predmetnem postopku pa je predlagatelj vložil predlog za zvišanje preživnine zaradi spremenjenih potreb upravičenca kot tudi zmožnosti zavezanca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se od prvotne določitve preživnine okoliščine bistveno spremenile. Kajti po eni strani je bil predlagatelj (preživninski upravičenec) ob prvotni določitvi preživnine star 2 leti, ob izdaji izpodbijanega sklepa pa 11 let, iz česar je sklepalo, da so se po naravi stvari njegove potrebe povečale (6. točka izreka). Po drugi strani pa so se bistveno spremenile tudi pridobitne zmožnosti obeh staršev (tudi nasprotnega udeleženca), saj je nasprotni udeleženec leta 2015 prejemal 1.022,04 EUR mesečne plače, ob izdaji izpodbijanega sklepa pa 1.829,02 EUR mesečne plače, predlagateljeva mati, ki ji je predlagatelj zaupan v varstvo in vzgojo, pa je ob prvotni določitvi preživnine prejemala 951,08 EUR plače mesečno, ob izdaji izpodbijanega sklepa pa 1.697,87 EUR plače mesečno. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so se okoliščine bistveno spremenile, zaradi česar je treba preživnino zvišati. Sodišče prve stopnje je upoštevaje na novo ocenjene potrebe predlagatelja v višini 600,00 EUR pravilno zaključilo, da nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino v višini 300,00 EUR mesečno.

9. Potrebe predlagatelja in pridobitne zmožnosti njegovih staršev niso pritožbeno sporne, sporno je, ali je sodišče prve stopnje pri določanju preživnine ustrezno vzelo v ozir, da predlagatelj 1/3 časa preživi z nasprotnim udeležencem. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ima nasprotni udeleženec prav, da je treba pri odmeri preživnine poleg pridobitnih zmožnosti staršev in potreb otrok upoštevati tudi dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo in plačuje preživnino, z otrokom v času, ko je le-ta pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb, ki jih je treba oceniti,3 česar sodišče prve stopnje ni storilo.4 Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da predlagatelj pri nasprotnem udeležencu preživi vsak drugi vikend od petka do ponedeljka in posamezne dneve, ko je nasprotni udeleženec v Sloveniji, poleg tega pa pri njem preživi del šolskih počitnic in praznikov (27. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da drži sklepanje nasprotnega udeleženca v pritožbi, da preživi predlagatelj pri njem približno 1/3 časa (nasprotna sklepanja predlagatelja v odgovoru na pritožbo, da preživi pri nasprotnem udeležencu zgolj 8 dni mesečno, se tako izkažejo za nepravilna). Glede na to, da so predlagateljeve potrebe za hrano, pijačo, kozmetiko, čistila in frizerja ocenjene na približno 100,00 EUR mesečno in strošek vode na 10,00 EUR mesečno (kot izhaja iz 24. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa in ni pritožbeno sporno) in glede na to, da predlagatelj preživi pri nasprotnem udeležencu približno 1/3 časa mesečno, sodišče druge stopnje ocenjuje, da nasprotni udeleženec v tem času sam krije predlagateljeve stroške v višini okoli 30,00 do 35,00 EUR mesečno, ki jih je pri določitvi preživnine treba upoštevati.

10. Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Kajti pri določanju preživnine je treba nadalje upoštevati tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka.5 Glede na to, da predlagatelj, ki je star 11 let, 2/3 časa preživi pri svoji materi, ki ji je zaupan v varstvo in vzgojo, je na njej pretežno breme vzgoje in skrbi zanj (zlasti z oziroma na to, da pri njej preživi čas med delovniki, ko je potrebno poskrbeti za njegovo šolsko delo in obšolske dejavnosti, kar pomeni, da z njo preživi večino strukturiranega časa).6 To breme sodišče druge stopnje finančno vrednoti v malenkost višji višini, kot je ocenilo prispevek nasprotnega udeleženca za predlagateljevo prehrano, pijačo, higieno ipd. v času, ko je predlagatelj pri njem (kot razloženo v predhodnem odstavku). Glede na navedeno in glede na to, da imata predlagateljeva starša primerljive prihodke in da predlagateljeve potrebe znašajo okoli 600,00 EUR mesečno, se izkažejo za neutemeljena pritožbena izvajanja, da je preživnina v višini 300,00 EUR mesečno določena previsoko.

11. Tako določena preživnina tudi ne bo eksistenčno ogrozila nasprotnega udeleženca, kot navaja v pritožbi. Kajti glede na njegove prihodke v višini 1.829,02 EUR mesečno (ki niso pritožbeno sporni) in glede na to, da iz navedb nasprotnega udeleženca, ki jih predlagatelj ni prerekal, izhaja, da ima stroške v višini dobri 500,00 EUR mesečno,7 nasprotnemu udeležencu po plačilu stroškov tako ostane okoli 1.300,00 EUR mesečno. Če bo od tega zneska plačeval preživnino v višini 300,00 EUR mesečno, mu bo ostalo okoli 1.000,00 EUR mesečno, kar je po oceni sodišča druge stopnje znesek, ki mu omogoča preživetje. Nasprotnega udeleženca preživnina v višini 300,00 EUR torej ne bo eksistenčno ogrožala niti ne bo s preživljanjem predlagatelja nesorazmerno bolj obremenjen kot predlagateljeva mati, ki je prav tako dolžna kriti polovico otrokovih potreb in prejema celo malenkost nižjo plačo od predlagatelja.

12. Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške. Ker je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristi otroka, je na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku, odločilo, da tudi predlagatelj sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1 Pritožba procesnih kršitev ne uveljavlja, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus procesnih kršitev, ki pa nepravilnosti ni pokazal. 2 B. Novak v B. Novak (ur), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 657; VSM sklep III Cp 2/2023 z dne 09.02.2023, VSL sklep IV Cp 1998/2022 z dne 11.01.2023, VSL sklep IV Cp 1545/2022 z dne 03.11.2022. 3 VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20.08.2021, VSL sklep IV Cp 227/2022 z dne 09.08.2022. 4 Sodišče prve stopnje je v 27. točki obrazložitve zgolj zapisalo, da je pri določitvi preživnine vzelo v ozir čas, ki ga predlagatelj preživi pri nasprotnem udeležencu, ni pa finančno ovrednotilo stroškov, ki v tem času nastajajo nasprotnemu udeležencu v zvezi s skrbjo za predlagatelja. 5 VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, Barbara Novak, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 638. 6 Predlagatelj pri nasprotnem udeležencu večino časa preživlja med vikendi in počitnicami, ko je preživljanje skupnega časa bolj sproščeno. 7 Iz navedb nasprotnega udeleženca pred sodiščem prve stopnje, ki jih predlagatelj ni prerekal, zaradi česar se štejejo za resnične (214. člen ZPP) namreč izhaja, da živi pri starših in mesečno prispeva k stroškom 200,00 EUR, letno odšteje tudi 1.600,00 EUR za kurjavo (kar znaša 133,33 EUR mesečno), kupi pa tudi kakšno orodje za urejanje okolice. Za hrano v tujini, kjer je bival v času podaje navedb, je mesečno porabil okrog 200,00 EUR, pri čemer iz plačilnih list v spisu izhaja, da se ta strošek primerljivo pokrije z mesečnim regresom za prehrano. Partnerke in drugih otrok ali oseb, ki bi jih bil dolžan preživljati, nima.