Jedro

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tožnik v Sloveniji na podlagi delovnega razmerja pri podjetju "C." zavarovan od 14. 6. 1974 do 31. 3. 1980. Iz dokumentacije v upravnem spisu izhaja, da naj bi skupna pokojninska doba na dan 20. 11. 2023 znašala 5 let 9 mesecev in 17 dni. Tožnik je pri tožencu uveljavljal ugotovitev pokojninske dobe za čas zatrjevane zaposlitve v letu 1999 pri delodajalcu A. d. o. o., B. Sodišče prve stopnje je v okviru dokaznega postopka presodilo predložene dokaze. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje. Tožniku ni uspelo dokazati, da je imel v letu 1999 sklenjeno delovno razmerje pri podjetju A. d. o. o. in da je bil posledično tudi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodna odločba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se spremenita odločbi toženca št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 5. 2023 in iste št. zadeve ter dosjeja z dne 10. 8. 2023, ter da se tožniku prizna zavarovalna doba za leto 1999 (I. točka izreka). S sklepom pa je tožbo v delu, da se tožniku prizna pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine ali invalidske pokojnine, zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper sodno odločbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbo je vložil tudi iz razloga, ker glede odločitve o pravici do sorazmernega dela pokojnine ni bilo odločeno po vsebini. V pritožbi opisuje dosedanji potek postopka. V Bosni in Hercegovini mu je bila že priznana pravica do pokojnine. Tožnik meni, da upoštevaje določbe Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (v nadaljevanju: Sporazum)1, izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, in sicer za zavarovalno dobo, ki jo je dopolnil v Republiki Sloveniji. Tožnik pojasnjuje, da je starejši od 65 let in da ima skupno več kot 20 let pokojninske dobe. Glede nepriznanja delovne (zavarovalne) dobe pri A. d. o. o. pa tožnik navaja, da se je pri UE B. zglasil 27. 3. 2024, vendar mu niso izdali potrdila o podaljšanju delovnega dovoljenja z 21. 7. 1999. Ko bo potrdilo prejel, ga bo dostavil sodišču. Tožnik opozarja tudi na upoštevanje 6. in 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodno odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 ter upoštevaje 19. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)3 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo 6. in 14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, s tem, da tožnik morebitnih kršitev niti ne konkretizira.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 8. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 5. 2023. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikov zahtevek za priznanje zavarovalne dobe kot pokojninske dobe v letu 1999. 6. Pravna podlaga za presojo zadeve je podana v 3. alineji 129. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)4, kjer je določeno, da pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja obsega čas prebit v obveznem zavarovanju do uveljavitve tega zakona. Navedena določba odkazuje na uporabo določb starejših predpisov, in sicer 187. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)5 in 1. alineje 202. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ/92)6. Skladno z navedeno določbo pokojninska doba, na podlagi katere se pridobijo in uveljavijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obsega čas prebit v zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona. V prvem odstavku 8. člena ZPIZ/92, ki je veljal v letu 1999, je bilo določeno, da se obvezno zavarujejo delavci, zaposleni v Republiki Sloveniji. Po 1. alineji 203. člena ZPIZ/92 se v zavarovalno dobo všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil po dopolnjenem 15. letu starosti v obveznem zavarovanju. Tudi v Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju: ZMEPIZ-1)7 je v prvem odstavku 76. člena določeno, da oseba pridobi lastnost zavarovanca z dnem vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je bila zanjo vložena prijava v zavarovanje. Ugotavljanje lastnosti zavarovanca za nazaj pa je urejeno v 81. in 83. členu ZMEPIZ-1. 7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tožnik v Sloveniji na podlagi delovnega razmerja pri podjetju "C." zavarovan od 14. 6. 1974 do 31. 3. 1980. Iz dokumentacije v upravnem spisu izhaja, da naj bi skupna pokojninska doba na dan 20. 11. 2023 znašala 5 let 9 mesecev in 17 dni. Tožnik je pri tožencu uveljavljal ugotovitev pokojninske dobe za čas zatrjevane zaposlitve v letu 1999 pri delodajalcu A. d. o. o., B. Sodišče prve stopnje je v okviru dokaznega postopka presodilo predložene dokaze. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje. Tožniku ni uspelo dokazati, da je imel v letu 1999 sklenjeno delovno razmerje pri podjetju A. d. o. o. in da je bil posledično tudi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje so listine, ki jih je predložil tožnik, neprepričljive. Tožnik ni niti pojasnil, od kdaj do kdaj naj bi bil zaposlen pri podjetju A. d. o. o. Razen tega je v spisu podatek, da je imel delovno dovoljenje le za štiri mesece, in sicer od 1. 5. 1999 do 1. 9. 1999. Predložil je pogodbo o zaposlitvi, ki pa ni podpisana z njegove strani. V zvezi z vstopom v obvezno zavarovanje pa je v dokumentaciji spisa listina, ki jo je predložil sam tožnik in katera izkazuje, da je bil v zavarovanje sicer vključen 26. 5. 1999, vendar pa je bila s strani prijavitelja A. d. o. o., 8. 7. 1999 podana odjava, in sicer za nazaj od 26. 5. 1999. V predloženi listini je posebej označeno, da je prijava v obvezno zavarovanje stornirana. V tem primeru tudi po stališču pritožbenega sodišča tožnik ni uspel dokazati, da je v letu 1999 vstopil v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. Tudi v pritožbi tožnik v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje nima konkretnih pritožbenih navedb. Navaja zgolj, da je poskušal pri Upravni enoti B. pridobiti dokazilo o podaljšanju delovnega dovoljenja z 21. 7. 1999, vendar mu tega potrdila ni uspelo pridobiti.

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za priznanje zavarovalne dobe kot pokojninske dobe v letu 1999, utemeljeno zavrnilo.

9. V zvezi s sklepom sodišča o zavrženju tožbe v delu, da se tožniku prizna pravica do sorazmernega dela starostne ali invalidske pokojnine, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila predmet presoje v postopku pred sodiščem le pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca glede ugotovitve pokojninske dobe v letu 1999. Sodišče prve stopnje ni imelo nobene pravne podlage, da bi samo odločalo o pravici do sorazmernega dela pokojnine. O tem mora najprej odločiti toženec. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz navedb toženca izhaja, da o priznanju pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine pri tožencu tudi že teče upravni postopek.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 37/2008. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 111/13 s spremembami.