Jedro

Namen razdelitvenega naroka je v skladu s četrtim odstavkom 207. člena ZIZ predvsem v tem, da se na njem razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke. Ker ZIZ nima posebnih določb o poteku in vodenju naroka, mora sodišče na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporabiti določbe ZPP, ki se nanašajo na glavno obravnavo. Opozoriti je potrebno na določbo 285. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), ki sodišču nalaga dolžnost materialnega procesnega vodstva, kar v konkretnem primeru pomeni, da sodišče na razdelitvenem naroku ne more imeti le pasivne vloge, temveč si mora prizadevati, da se raziščejo in ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za materialnopravno pravilno odločitev o poplačilu upnikov, toliko bolj kadar je teh več.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 9. 2013 odločilo, da se prvemu upniku priznajo nadaljnji izvršilni stroški v znesku 396,60 EUR ter se mu nakažejo na TRR naveden v I. točki izreka. Nadalje je sodišče odločilo, da se iz kupnine za prodano nepremičnino, vpisano v zemljiški knjigi z ID znakom … (kar predstavlja posamezni del št. …, v stavbi št. …) k.o. S. R., na II. javni dražbi v višini 29.000,00 EUR, poplačajo: izvršilni stroški nepremičninske izvršbe upnikov, davek na promet nepremičnin ter delno terjatev hipotekarnega upnika R. V. (RIZ 27/99), ki je hkrati tudi upnik v izvršilni zadevi In 1216/2007, v višini kot to izhaja iz II. točke izreka. S sklepom z dne 25. 10. 2013 je sodišče prve stopnje popravilo sklep z dne 18. 9. 2013 v izreku, kjer je naveden račun prvega upnika, kamor je potrebno nakazati terjatev tega upnika (I. točka izreka), ter v II. točki izreka pojasnilo, da je ta sklep sestavni del sklepa z dne 18. 11. 2013 (pravilno 18. 9. 2013).

2. Zoper odločitve v delu, ki se nanašajo na priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov, na poplačilo izvršilnih stroškov nepremičninske izvršbe, zamudnih obresti od teh stroškov, glavnice in zamudnih obresti od glavnice prvega upnika, se pritožuje peti upnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanih sklepov tako, da sodišče ugotovi poplačilo prvega upnika v celoti dne 24. 8. 2000 ter določi poplačilo preostalih upnikov skladno z določbama 197. in 198. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), podredno za razveljavitev izpodbijanih sklepov ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Izpostavi, da sodišče prve stopnje na razdelitvenem naroku dne 19. 6. 2013 ni navedlo, niti obravnavalo vrstnega reda poplačila upnikov, niti ni vsebinsko obravnavalo višine ali obstoja terjatev posameznih upnikov. Pojasni, da je sodišče odločilo, da bo obrazložitev podalo v sklepu o poplačilu. zato se do sporne terjatve na razdelitvenem naroku ni mogel opredeliti. Po njegovem je terjatev prvega upnika v celoti prenehala s plačilom s strani kupke K.L.(tretja) zneska 3.887.358,00 SIT dne 24. 8. 2000, kar je predstavljalo takratnih 256.930,50 ATS. V tej zvezi citira in se sklicuje na določbe Obligacijskega zakonika ter Zakona o obligacijskih razmerjih o prenehanju terjatve upnika. V nadaljevanju opozarja na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 138/2001 z dne 21. 10. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Cp 1671/2006 z dne 9. 11. 2006, s katero je bila prodajna pogodba z dne 28. 7. 2000 sklenjena med tretjo in dolžnico kot prodajalko, za prodajo enosobnega stanovanja št. 16, ugotovljena za nično, kar je povzročilo nastanek kondikcijskih zahtevkov zgolj med strankama pogodbe, ničnost plačila dolžnice prvemu upniku po tretji osebi pa ni bila ugotovljena. Tako vračilo prejetega zneska prvega upnika tretji ni oživelo prvotne obveznosti dolžnice, saj je terjatev s plačilom prenehala. Pojasnjuje postopanje prvega upnika v zvezi z vračilom denarja. Sklicuje se na sodno prakso višjih sodišč v zvezi z izpolnitvijo obveznosti. Graja odločitev sodišča prve stopnje glede nadaljnjih izvršilnih stroškov. Ker je bil prvi upnik v celoti poplačan 24. 8. 2000, so vsi nadaljnji izvršilni stroški nastali po njegovi krivdi. Nasprotuje zaključkom sodišča prve stopnje glede višine in teka zamudnih obresti od glavnice prvega upnika ter izpostavlja, da je prvi upnik razpolagal z denarjem v obdobju med 24. 8. 2000 in 13. 10. 2005, zato v tem času dolžnika nista bila v zamudi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik X d.o.o. je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanih sklepov v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je po prodaji nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo z ID znakom … (kar predstavlja posamezni del … v stavbi št….) k.o. S. R. na II. javni dražbi ter pravnomočnosti sklepa o izročitvi, 19. 6. 2013 opravilo razdelitveni narok. Upnike je seznanilo z vrstnim redom poplačila v skladu z določbama 197. in 198. člena ZIZ, ugotovilo prednostno terjatev Republike Slovenije iz naslova davka na promet nepremičnin ter odločilo, da sklep o poplačilu izide pisno. V slednjem je pojasnilo, da nihče od upravičencev v roku iz tretjega odstavka 207. člena ni oporekal obstoju, višini in vrstnemu redu terjatev upnikov, prav tako pa nihče v roku iz petega odstavka 189. člena ZIZ ni oporekal izjavi kupca (četrti odstavek 189. člena ZIZ), zato je iz prejete kupnine opravilo poplačilo terjatev, kot to izhaja iz točke II. izreka sklepa z dne 18. 9. 2013. Navedeni razlogi, postopanje in zaključki sodišča prve stopnje so zaenkrat preuranjeni in jih sodišče druge stopnje glede na pritožbene očitke petega upnika ne more sprejeti.

7. Namen razdelitvenega naroka je v skladu s četrtim odstavkom 207. člena ZIZ predvsem v tem, da se na njem razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke. Ker ZIZ nima posebnih določb o poteku in vodenju naroka, mora sodišče na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporabiti določbe ZPP, ki se nanašajo na glavno obravnavo. Opozoriti je potrebno na določbo 285. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), ki sodišču nalaga dolžnost materialnega procesnega vodstva, kar v konkretnem primeru pomeni, da sodišče na razdelitvenem naroku ne more imeti le pasivne vloge, temveč si mora prizadevati, da se raziščejo in ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za materialnopravno pravilno odločitev o poplačilu upnikov, toliko bolj kadar je teh več.

8. V obravnavanem primeru pa iz zapisnika o razdelitvenem naroku z dne 19. 6. 2013, na katerega je peti upnik tudi pristopil, ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje ugotavljalo odločilna dejstva glede vrstnega reda poplačila posameznih upnikov, glede višine terjatev do katerih so ti upravičeni, glede višine obresti, ki jim pripadajo,..., na kar utemeljeno v pritožbi opozarja peti upnik (glede prvega upnika). Iz zapisnika namreč zgolj izhaja, da je sodišče odločilo, da bo terjatve upnikov, ki so pridobili poplačilno pravico, obrazložilo v sklepu o poplačilu, ni pa o njih razpravljalo, kar mu sicer nalaga četrti odstavek 207. člena ZIZ. Tako petemu upniku ni bilo omogočeno, da bi na razdelitvenem naroku navedel in dokazoval, da je bil prvi upnik že poplačan, kar je obširno pojasnil v pritožbi.

9. Ker se je sodišče prve stopnje do teh spornih dejstev opredelilo šele v sklepu z dne 18. 9. 2013 (sklep o poplačilu) ter z njim v zvezi sklepom z dne 25. 10. 2013, predstavljajo dejstva, ki jih je peti upnik navedel v pritožbi, zlasti glede sporne terjatve prvega upnika, dovoljeno pritožbeno novoto po 337. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Gre sicer za v pritožbi prvič zatrjevana dejstva, ki pa jih peti upnik, glede na zgoraj navedeno, brez svoje krivde ni mogel navajati v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj slednje, kot je to že pojasnjeno, ni navedlo niti vrstnega reda upnikov, niti terjatev posameznih upnikov, ki bi se naj poplačale iz prejete kupnine za prodano nepremičnino.

10. Dodati je, da se lahko upniki najkasneje na razdelitvenem naroku opredelijo oz. izjasnijo glede terjatev ostalih upnikov (izpodbijanje terjatev po 201. členu ZIZ), zato je toliko pomembneje, da sodišče že na naroku in ne šele v sklepu o poplačilu, razkrije oziroma pojasni, kateri upniki bodo poplačani, v kakšnem vrstnem redu in kakšni višini. Le na tak način pridobijo upniki učinkovito možnost, da pravočasno uveljavijo morebitne in dopustne ugovore. Pravica do informacije je tako nujni predpogoj ustavno zagotovljene pravice do izjave (22. člen Ustave RS) in nenazadnje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).

11. Glede na okoliščine primera, ko sodišče prve stopnje ključnih dejstev za presojo pravice upnikov do poplačila ni ugotovilo in pojasnilo že na razdelitvenem naroku, v posledici česar ti niso mogli izpodbijati obstoja terjatev drugih upnikov, njihove višine in vrstnega reda poplačila, pritožbeno sodišče ne more samo dopolnjevati postopka oziroma odpravljati teh pomanjkljivosti, ne da bi ostalim upnikom ter morebitnim drugim, ki bi imeli pravico biti poplačani iz kupnine (201. člen ZIZ), odvzelo pravice do izjave. Očitek, da je sodišče prve stopnje, s tem ko je nepravilno uporabilo 207. člen ZIZ ter v tej zvezi 285. člen ZPP, bistveno kršilo določbe ZIZ in ZPP, je utemeljen. Navedeno je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sklepov, zato se pritožbama petega upnika ugodi, sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita ter zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Posledično je potrebno razveljaviti tudi odločitev sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških prvega upnika (I. točka izreka sklepa z dne 18. 9. 2013), saj je ta odločitev nujno povezana z odločitvijo o poplačilu prvega upnika, ki je glede na pritožbena izvajanja petega upnika, sporno.

12. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v skladu z zgoraj navedenimi izhodišči že na razdelitvenem naroku pojasniti, kateri upniki se bodo poplačali iz prejete kupnine (pravna podlaga), v kakšnem vrstnem redu in kakšni višini (197. in 198. člen ZIZ). V kolikor bodo upniki izpodbijali terjatve ostalih upnikov, naj sodišče tudi pretehta, ali bo samo odločilo o višini in vrstnem redu izpodbijanih terjatev, ali pa bo stranko napotilo, naj v določenem roku začne pravdo (202. člen ZIZ).V odvisnosti od obstoja terjatve prvega upnika naj sodišče ponovno odloči tudi o potrebnosti nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih je prvi upnik priglasil v vlogi z dne 11. 6. 2013. Prav tako bo pozorno na določbo 171. člena ZIZ, po kateri upnik, za čigar terjatev sodišče pozneje izda sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi le do pravnomočnosti sklepa o domiku.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržana za končno odločbo.