Jedro

Dolžnica se zaveda možnosti delno izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova neposredno upniku. Kljub temu je očitno soglašala z delnimi poplačili izvršitelju kot neke vrste izpolnitvenemu pomočniku upnika. S tem je soglašala tudi z določenimi stroški izvršitelja. Slednjega se je ravno tako zavedala kot prava nevešča stranka. Stroškom izvršitelja bi se enostavno izognila, če bi sama neposredno izpolnjevala obveznost upniku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da glasi: ″Dolžnica je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku še 174,96 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.″

II. Dolžnica je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 33,00 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo dolžnici, da mora v roku 8 dni povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške 160,63 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). V preostalem delu je za 174,96 EUR zavrnilo kot neutemeljen predlog upnika za povrnitev stroškov (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik v vlogah z dne 12. 12. 2016, 13. 12. 2016, 23. 12. 2016, 24. 1. 2017, 24. 3. 2017, 3. 5. 2017, 31. 5. 2017, 22. 6. 2017, 29. 8. 2017, 4. 9. 2017, 29. 9. 2017, 24. 10. 2017, 4. 12. 2017 in 29. 12. 2017 priglasil stroške izvršitelja 13,46 EUR (prevzem gotovine 50 točk z materialnimi stroški 0,53 EUR ter DDV), skupaj 174,96 EUR. V izvršilnem postopku si mora tudi upnik prizadevati, da ne prihaja do nesorazmernih stroškov ter upoštevati, da namen prisilne izvršbe ni, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi stroški. Z zadostno skrbnostjo mora spremljati potek postopka in še pred izplačilom izvršitelju preveriti, ali pri opravljanju neposrednih dejanj ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in brez nepotrebnih stroškov (288. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in 39. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelju) ter omejiti ponavljanje določenih izvršilnih dejanj (v konkretnem primeru prevzemanje delnih plačil od dolžnice). V obravnavani zadevi upnik ni ravnal z zadostno skrbnostjo, saj ni nasprotoval predloženim obračunom stroškov izvršitelja z vložitvijo zahteve na podlagi 38.c člen ZIZ, ampak je stroške plačal ter nato zahteval od sodišča, da jih naloži dolžnici v povrnitev. Dolžnica kot prava nevešča stranka je izkazala pripravljenost obročno odplačati obveznost in slednje dejansko realizira z izročanjem gotovinskih zneskov izvršitelju, ne glede na dejstvo, da ZIZ ne dopušča obročnega poplačila dolga. Zaradi opisanega postopanja dolžnice je izvršitelj vsak mesec od dolžnice prevzel delno plačilo in nato izstavil obračun oziroma račun, ostalih izvršilnih dejanj ni opravljal. Upnik je s celotnim plačilom stroškov po obračunu izvršitelja slednjega za s tem sklepom nepriznani del stroškov neutemeljeno poplačal. Tako plačanih zneskov ni mogoče naložiti v breme dolžnice kot stroškov, ki so bili potrebni za izvršbo.

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da Pravilnik o upravljanju službe izvršitelja dopušča, da v poplačilo dolga upnika sprejme gotovino. Nadalje Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom v tarifni št. 16 določa, da je izvršitelj v primeru prevzema gotovine od dolžnika upravičen do plačila 50 točk, kolikor si je obračunal. Glede na to je upnik menil, da nima možnosti, da bi uspel z zahtevo na podlagi 38.c člena ZIZ. Zaradi jasne pravne podlage za obračun stroškov prevzema gotovine in prakse drugih izvršilnih sodišč glede obravnavanja zahtev na podlagi 38.c člena ZIZ je ocenil, da z zahtevo ne bi uspel, zato se je odločil, da je ne bo vložil. Takšno ravnanje ne more pomeniti pomanjkanja skrbnosti, kar mu očita sodišče. Upnik se je z dolžnico predhodno dogovarjal za obročno plačilo. Obroke je nekaj časa nakazovala, nato je kljub dogovoru prenehala. Glede na to se je način, ko izvršitelj prevzame gotovino in jo prenakaže upniku, izkazal za bolj učinkovitega in skladnega s ciljem izvršbe, da pride do poplačila terjatve.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžnici.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je utemeljilo nepotrebnost nadaljnjih izvršilnih stroškov za 13 zaporednih mesečnih prevzemov gotovine izvršitelja in materialne stroške ter DDV z nezadostno skrbnostjo tako upnika (ker ni spremljal poteka izvršbe in vložil zahteve na podlagi 38.c člena ZIZ) kot izvršitelja (ker je ponavljal izvršilna dejanja - prevzemanje delnih plačil1). Materialnopravna podlaga je v petem odstavku 38. člena ZIZ. Sklicevalo se je tudi na okoliščino, da je dolžnica prava nevešča stranka. Vendar četudi to je, se dolžnica zaveda možnosti delno izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova neposredno upniku2. Kljub temu je očitno soglašala z delnimi poplačili izvršitelju kot neke vrste izpolnitvenemu pomočniku upnika. S tem je soglašala tudi z določenimi stroški izvršitelja. Slednjega se je ravno tako zavedala kot prava nevešča stranka. Stroškom izvršitelja bi se enostavno izognila, če bi sama neposredno izpolnjevala obveznost upniku. To kaže, da se je tak način poplačevanja izkazal za bolj učinkovitega, kot navaja upnik v pritožbi. Če ne bi bilo vsakomesečnega obiska izvršitelja pri dolžnici oziroma slednje pri njemu, lahko da ne bi delno izpolnjevala naložene obveznosti. V teh dejanskih okoliščinah so bili ponavljajoči stroški izvršitelja za prevzem gotovine s pripadki potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Skupaj znašajo 174,96 EUR. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano II. pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi upnika in spremenilo izpodbijano II. točko tako, da je upniku priznalo nadaljnje izvršilne stroške (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. Upnik je uspel s pritožbo, zato je upravičen tudi do stroškov za sestavo (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Ti so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ in predstavljajo sodno takso 33,00 EUR.

1 Sklep VSL II Ip 3636/2016. 2 Po drugem odstavku 285. člena Obligacijskega zakonika je upnik dolžan sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če ima poseben interes, da jo odkloni.