Jedro

Toženkina pogodbena obveznost glede nadaljevanja zaposlitve pri tožnici oziroma obveznost povrnitve stroškov šolanja v primeru predčasne odpovedi delovnega razmerja je bila pogojena z izpolnitvijo obveznosti tožnice iz KPND, da po končanem šolanju toženko razporedi na ustrezno delovno mesto. Takšna obveznost iz KPND je bila neposredno izvršljiva, tudi če ni bila izrecno povzeta v pogodbi o izobraževanju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka tožnici plačati 3.718.937,40 takratnih SIT z zakonskimi zamudnimi obresti iz naslova vrnitve sorazmernega dela stroškov izobraževanja na Visoki šoli za zdravstvo. Ugotovilo je, da po končanem izobraževanju tožnica tožene stranke ni razporedila na delovno mesto, ustrezno njeni pridobljeni izobrazbi in zato toženke ne veže pogodbeno določilo, da je dolžna povrniti stroške izobraževanja, če ne ostane v delovnem razmerju trikratno dobo izobraževanja.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvi, da se je toženka izobraževala tudi v tožničinem interesu, je soglašalo, da bi na podlagi osmega odstavka 32. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND - Ur. l. RS, št. 18/91 s kasnejšimi spremembami) po končanem izobraževanju tožnico morala razporediti na ustrezno delovno mesto, kolikor je hotela vztrajati pri pogodbeni določbi o povrnitvi stroškov izobraževanja, če po končanem izobraževanju ne ostane v delovnem razmerju pri njej. Tudi sicer pa pomeni določba o obveznosti ostati v delovnem razmerju trikratno obdobje izobraževanja nesorazmerno obveznost. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prezrlo dejanske okoliščine ob podpisu pogodbe o izobraževanju tožene stranke ob delu, v katerih tožnica toženi stranki po končanem izobraževanju ni zagotavljala razporeditve na formalno ustrezno delovno mesto. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pogodbene določbe so jasne in za primer prenehanja delovnega razmerja na podlagi njene odpovedi pred potekom trikratne dobe izobraževanja je bila toženka dolžna povrniti stroške šolanja, s tem, da je tožnica zahtevala povrnitev le sorazmernega dela stroškov, glede na to, da je toženka po končanem izobraževanju ostala v delovnem razmerju dve leti, devet mesecev in sedem dni. Pogodba o izobraževanju ni določala tožničine obveznosti, da bi morala toženko po uspešno končanem izobraževanju razporediti na ustrezno delovno mesto. Delovnega mesta, ki bi bilo ustrezno za profesorico zdravstvene vzgoje, tožnica tudi ni imela na razpolago in toženka na tako razporeditev niti ni računala. Takšna pogodba o izobraževanju ni v nasprotju z določbami KPND. Pa tudi če bi bila tožnica dolžna toženki zagotoviti formalno ustrezno delovno mesto, rok za takšno razporeditev v pogodbi ni bil določen, tožena stranka pa tožnice nikoli ni pozvala k zagotovitvi ustreznega dela v primernem roku. Zato se ne more sklicevati na neizpolnitev obveznosti s tožničine strani.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in ti razlogi niso v nasprotju z listinami v spisu. Zato revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 399. člena ZPP ni utemeljen.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Glede na vsebino pogodbe o izobraževanju ob delu, ki sta jo stranki sklenili 10.11.1993 in glede na ugotovitve sodišča o tem, ni dvoma, da je šlo za pogodbo o izobraževanju med delavcem in delodajalcem v smislu izvrševanja pravic in obveznosti iz naslova izobraževanja, kakor so bile te pravice in obveznosti urejene v 32. členu takrat veljavne KPND.

Po ugotovitvah sodišča se je toženka izobraževala v interesu tožnice in na to dejansko ugotovitev je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Na podlagi zadnjega odstavka 32. člena KPND je moral zavod delavca, ki se je izobraževal v interesu zavoda, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času, določenem s pogodbo o izobraževanju. Dejstvo, da pogodba o izobraževanju ob delu, ki sta jo sklenili stranki v sporu, ni določala roka, v katerem bi morala tožnica toženko razporediti na ustrezno delovno mesto, ne pomeni, da obveznost zagotovitve ustreznega dela za tožnico ni veljala. To obveznost bi morala izpolniti v razumnem roku, pri presoji katerega bi se lahko upošteval tudi potreben čas za organizacijske rešitve pri tožnici, če ustreznega delovnega mesta ni imela v naprej predvidenega.

Dolžnost delodajalca, da delavca po uspešno končanem izobraževanju razporedi na ustrezno delovno mesto, pogojuje na drugi strani pravico delavca do take ustrezne razporeditve. Pravice delavca iz kolektivne pogodbe praviloma niso vezane na posebne delavčeve zahtevke. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti pravico iz kolektivne pogodbe, ko se stečejo pogoji za njeno realizacijo. Tako je bila tudi tožnica na podlagi določb KPND dolžna razporediti toženko na ustrezno delovno mesto, ko je toženka uspešno zaključila šolanje na podlagi sklenjene pogodbe o izobraževanju. Pravilno je sodišče presodilo, da je bila toženkina pogodbena obveznost glede nadaljevanja zaposlitve pri tožnici oziroma obveznost povrnitve stroškov šolanja v primeru predčasne odpovedi delovnega razmerja pogojena z izpolnitvijo obveznosti tožnice iz veljavne KPND, da po končanem šolanju toženko razporedi na ustrezno delovno mesto. Takšna obveznost iz KPND je bila neposredno izvršljiva, tudi če ni bila izrecno povzeta v pogodbi o izobraževanju.

Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.