Jedro

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje, poleg tega, da starši ne zmorejo zadovoljevati osnovnih materialnih pogojev za ustrezno bivanje otrok, ugotovilo tudi, da starši, od kar so jim bili otroci leta 2017 začasno odvzeti zaradi ogroženosti in nameščeni v rejniške družine, stikov z njimi, kljub spodbudam CSD, niso vzdrževali. Iz tega izhaja, da starši tudi čustvenih in psihosocialnih potreb otrok ne zadovoljujejo oziroma ne izkazujejo niti minimalnih skrbi, čustvene navezanosti in odgovornosti do otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se materi A. A. odvzame starševska skrb nad mladoletnim C. B., mladoletnim D. B. in nad mladoletnim E. B. (I. točka izreka). Odločilo je, da se materi A. A. in očetu B. B. odvzame pravica do stikov z C. B., D. B. in E. B. (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da posvojitelja F. F. in G. F. posvojita mladoletnega C. B. in s tem prevzameta vse pravice in obveznosti kot starša. Mladoletnemu C. B. se spremeni njegov priimek v F. tako, da se od posvojitve dalje imenuje C. F. V matični register o rojstvu se kot mati mladoletnega C. vpiše F. F. in kot njegov oče G. F. (III. točka izreka). Nadalje je odločilo, da posvojitelja F. F. in G. G. posvojita mladoletnega D. B. in s tem prevzameta vse pravice in obveznosti kot starša. Mladoletnemu D. B. se spremeni njegov priimek v F., tako, da se od posvojitve dalje imenuje D. F. V matični register o rojstvu se kot mati mladoletnega D. vpiše F. F. in kot njegov oče G. G. (IV. točka izreka). Odločilo je, da posvojitelja H. H. in I. H. posvojita mladoletnega E. B. in s tem prevzameta vse pravice in obveznosti kot starša. Mladoletnemu E. B. se spremeni njegovo osebno ime in priimek v J. H. V matični register o rojstvu se kot njegova mati in oče vpišeta H. H. in I. H. (V. točka izreka). Z dnem pravnomočnosti sklepa pod točko III., IV. in V. izreka tega sklepa preneha preživninska obveznost A. A. in B. B. do mladoletnih otrok C. B., D. B. in E. B., določena s sklepom tega sodišča II N 100/2020 z dne 23. 9.2020 (V. točka izreka). Posvojitelji so dolžni mladoletnemu C., D. in J. omogočiti medsebojne stike, praviloma enkrat mesečno, skladno z njihovim predhodnim dogovorom; glede na izraženo željo mladoletnega D. pa tudi z rejnico K. K. in njeno družino.

**Pritožbene navedbe**

2. Zoper navedeno sodbo sta se iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pritožila nasprotna udeleženca in predlagala, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Navajata, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče ni izvedlo dokaznega postopka, nasprotna udeleženca nista mogla priti na zaslišanje dne 26. 11. 2021 ob 8.30 uri, ker v trenutnih COVID-19 razmerah nista imela povezave z javnimi prometnimi sredstvi, oziroma, ker sta morala v tem času poskrbeti za mladoletnega L. B. Dne 15. 12. 2021 je lahko prišel na zaslišanje le oče otrok, B. B., A. A. pa je v tistem času šla po L. B. v vrtec v Z. in ni imela možnosti priti na sodišče. Sodišče bi moralo v tem postopku zaslišati mater otrok A. A. in ji omogočiti, da poda svojo izjavo.

Nasprotna udeleženca nadalje navajata, da bi moralo sodišče prve stopnje v tem postopku postaviti izvedenca klinične psihologije in opraviti ogled prebivališča obeh nasprotnih udeležencev. Slabše materialno stanje obeh nasprotnih udeležencev ni in ne more biti zadosten razlog, da bi jima bila v celoti odvzeta starševska skrb in da bi bili njuni trije otroci posvojeni. Njuni bivanjski prostori so dovolj primerni za izvajanje varstva in vzgoje otrok, so izven romskega naselja oziroma t. i. romskega tabora. Otroci se lahko izobražujejo v OŠ Z. in obiskujejo vrtec v Z. Oba nasprotna udeleženca imata dovolj sredstev za preživljanje svojih otrok oziroma jima lahko pomaga pristojni CSD.

Oba nasprotna udeleženca sta zdravi osebi, brez duševnih bolezenskih stanj in imata voljo ter željo skrbeti za svoje otroke. Ne strinjata se s posvojitvijo otrok, s tem otroci izgubijo vso romsko identiteto in se ne naučijo romskega jezika ter kulture. V primeru posvojitve so na trajen in dokončen način pretrgane vse pravne in dejanske vezi med biološkimi starši ter otroci. Prav tako so pretrgane vezi med otroki samimi, saj bodo nameščeni k različnim družinam. Tako drastičen ukrep v konkretnem primeru ni strokovno utemeljen, ker ni v korist otrok. Gre za tehtanje med koristjo otrok v drugih življenjskih pogojih (ki so lahko materialno boljši) in na drugi strani med izgubo romske identitete in povezanosti z biološkimi starši ter preostalimi biološkimi brati in sestrami. Nekoliko slabši materialni položaj obeh nasprotnih udeležencev ali njuna romska pripadnost nista zadostni razlog za avtomatični odvzem otrok z namenom posvojitve.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in izrazil strinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje.

**Ocena pritožbenih navedb**

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi razpisalo tri naroke, na katere je z vabilom za zaslišanje pravilno vabilo oba nasprotna udeleženca. Prvih dveh narokov se nasprotna udeleženca nista udeležila. Na zadnjem naroku, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo dne 15. 12. 2021, je bil drugi nasprotni udeleženec zaslišan, glede prve nasprotne udeleženke pa je pred začetkom naroka pojasnil, da je odpeljala sina L. B. v šolo, zato na narok ni prišla (list. št. 129). Drugi razlogi niso bili podani. Sodišče prve stopnje je po pojasnilu drugega nasprotnega udeleženca sprejelo sklep, da se narok opravi v odsotnosti prve nasprotne udeleženke. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje opravičila pravilno ni upoštevalo. Narok je bil razpisan ob 13.00 uri, zato je razlog, da se ga prva nasprotna udeleženka ni mogla udeležiti zaradi vožnje L. B. v šolo (pri čemer je iz podatkov spisa razvidno, da L. B. še ne obiskuje šole), zlasti upoštevaje naravo predmetnega postopka, neprepričljiv. Zaslišanje prve nasprotne udeleženke je bilo tako opuščeno iz utemeljenih razlogov, poleg navedenega pa pooblaščenec nasprotnih udeležencev tudi ni pravočasno uveljavljal kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 286.b člena ZPP).

6. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje opravilo skrbno in natančno dokazno oceno (8. člen ZPP) in jo prepričljivo obrazložilo. Argumentacijo sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče sprejema in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje. Ključno v obravnavani zadevi je, da je sodišče pri sprejemu odločitve skrbno preverilo in poglobljeno ocenilo vse bistvene parametre, pomembne za presojo otrokovih koristi in se nikakor ni, kot je razumeti iz pritožbenih navedb, osredotočilo le na neprimerne razmere za bivanje in slabo premoženjsko stanje nasprotnih udeležencev.

7. Otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. V postopku za odvzem starševske skrbi torej ne gre za sankcioniranje staršev ali njihovega sloga življenja, temelječega na kulturni pripadnosti, temveč se ta ukrep uporabi izključno zaradi zaščite otroka, le v izjemnih primerih, in sicer, če je otrok ogrožen in iz okoliščin primera izhaja, da ne kaže, da bi starši lahko ali bodo ponovno prevzeli skrb za vzgojo in varstvo, zlasti, če so starši hudo kršili obveznosti ali zlorabili pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi, ali so otroka zapustili ali s svojim ravnanjem očitno pokazali, da ne bodo skrbeli zanj (prvi odstavek 176. člena DZ).

8. V skladu s tretjim odstavkom 7. člena DZ starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju.

9. Sodišče prve stopnje se je glede bivalnega okolja nasprotnih udeležencev pravilno oprlo na poročila CSD, torej strokovnega organa, ki je v letih 2019 in 2020 opravil več ogledov in v zvezi s stanjem na lokaciji podal natančna poročila (priloge spisa A2 do A5). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, v skladu s pooblastilom iz 213. člena ZPP, pravilno zavrnilo dokazni predlog za ogled s strani sodišča kot nepotreben. CSD je razmere spremljal v daljšem časovnem obdobju in torej ni šlo za enkratno neurejenost, temveč stalno neprimerno stanje (majhen objekt (lopa) brez tekoče vode, elektrike in delujočih sanitarij, notranjost in okolica polna smeti ter ostankov hrane, člani družine nimajo vsak svoje postelje). Strokovne delavke CSD so ob obisku dne 12.11.2019 v zaključku poročila (priloga A4) zapisale:“ Dejanskega stanja bivalnih razmer se ne da opisati z besedami. Videno lahko povzamemo samo z eno besedo, in sicer: smetišče“. Kot je razvidno iz poročil CSD, nasprotna udeleženca v času od nastanitve otrok v rejniške družine leta 2017, kljub rednim strokovnim intervencijam s strani CSD z namenom priučitve veščin, nista niti delno uredila bivališča. Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da bivanjsko okolje nasprotnih udeležencev ni primerno za mladoletne otroke.

10. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje, poleg tega, da starši ne zmorejo zadovoljevati osnovnih materialnih pogojev za ustrezno bivanje otrok, ugotovilo tudi, da starši, od kar so jim bili otroci leta 2017 začasno odvzeti zaradi ogroženosti in nameščeni v rejniške družine, stikov z njimi, kljub spodbudam CSD, niso vzdrževali. Začeli so jih opuščati z izgovori, da se mora mlajši otrok L. B. izogibati vročini, da ga je treba nositi, da ne morejo na vlak ipd. in jih zadnje leto ne izvajajo. Navedenih ugotovitev pritožba ne izpodbija. Iz tega izhaja, da starši tudi čustvenih in psihosocialnih potreb C. B., D. B. in E. B. ne zadovoljujejo oziroma ne izkazujejo niti minimalnih skrbi, čustvene navezanosti in odgovornosti do otrok.

11. Še bolj pomembno je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bili otroci pred odvzemom staršem v matični družini hudo vzgojno in zdravstveno ogroženi. Tudi teh ugotovitev pritožba ne izpodbija. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil eden od otrok ob obisku strokovnih delavk CSD oktobra 2017 zaradi dihalne stiske življenjsko ogrožen, vendar je prva nasprotna udeleženka zavračala, da bi ga peljala k zdravniku. Na posredovanje strokovne sodelavke je prišla dežurna zdravnica otroka pregledati na dom, nato je bil odpeljan v bolnišnico z reševalnim vozilom. Za drugega od otrok se je ob istem obisku strokovnih delavk CSD izkazalo, da potrebuje nujni operativni poseg, za katerega starši prav tako niso poskrbeli. Ob drugi priložnosti sta se dva od otrok zdravila v bolnišnici in ju je prva nasprotna udeleženka iz bolnišnice samovoljno odpeljala pred končanim zdravljenjem, o čemer je bolnišnica obvestila CSD. Tudi za mlajša otroka nasprotnih udeležencev, L. B. in M. B., potekajo postopki odvzema. Strokovna delavka CSD je na naroku dne 26.11. 2021 izpovedala (list. št. 84), da je bila M. B. odvzeta in nameščena v rejniško družino, saj sta jo starša ogrozila do te mere, da je bila potrebna hospitalizacija, oziroma, da je bila oživljana.

12. V postopku je bilo ugotovljeno tudi, da nasprotna udeleženca še naprej izvršujeta kazniva dejanja in prekrške, česar pritožba ne izpodbija. Prav tako sta oba nasprotna udeleženca že večkrat prestajala zaporne kazni zaradi različnih kaznivih dejanj (priloga C1 in C2) v trajanju od nekaj mesecev do leta in en mesec. Prva nasprotna udeleženka je bila v letu 2018 med drugim pravnomočno obsojena tudi zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja.

13. Na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev, je sodišče prve stopnje, ob uporabi prvega odstavka 176. člena DZ, pravilno zaključilo, da so otroci ogroženi, in da, glede na to, da kljub daljšemu obdobju spremljanja družine ni sprememb na bolje, ne kaže, da bi nasprotna udeleženca lahko ponovno prevzela skrb za njihovo vzgojo in varstvo. Glede na skozi daljše obdobje izkazana ravnanja nasprotnih udeležencev, ki otroke hudo ogrožajo, postavitev izvedenca psihološke stroke, ki naj bi ugotavljal starševske kapacitete nasprotnih udeležencev, ni bila potrebna. Možnost morebitne izgube romske identitete pri otrocih, glede katere naj bi prav tako podal mnenje izvedenec, pa, ob ostalih ugotovljenih dejstvih, ni pravno relevantna. Zavrnitev dokaznega predloga z izvedencem je zato pravilna.

14. Glede pritožbene navedbe, da bodo pretrgane vezi med sorojenci, pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ustrezno poskrbelo za vzdrževanje medsebojnih vezi, in sicer je odločilo, da so posvojitelji dolžni enkrat mesečno omogočiti njihove medsebojne stike.

15. Pritožbeno sodišče v zaključku povzema, da v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva ter pravilno uporabilo določila materialnega prava. Prav tako ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, naštetih v drugem odstavku 350. člena ZPP, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).