Jedro

Tožnica ni izkazala verjetnosti za morebiten uspeh v postopku s pritožbo vloženo iz razloga, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Nesporno namreč je, da je sodišče tožnico pozvalo na založitev predujma za sodnega izvedenca, ki ni bil plačan. Nesporno pa je tudi, da je tožnica predlagala opustitev izvedbe dokaza z izvedencem, pri tem pa je predlagala, naj sodišče odloči na podlagi izvedenega dokaznega postopka z vpogledom v listine v spisu in njenim zaslišanjem, kar je Okrožno sodišče tudi upoštevalo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo prosilke A.A. (v nadaljevanju tudi tožnica) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev pritožbe, za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje ter za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi navaja, da je prosilka 6. 10. 2017 podala prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 19/2016 z dne 20. 9. 2017, s katero je bil tožbeni zahtevek zoper B. d.d. za plačilo odškodnine v višini 20.500,00 EUR, zavrnjen. Tožnica se želi zoper sodbo pritožiti, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke, ki bi edini lahko odgovoril na vprašanje, ali je zatrjevana nova škoda po obsegu in višini v vzročni zvezi s poškodbami prosilke, ki jih je utrpela v prometni nezgodi 23. 10. 2005. Kot pojasni toženka, je tožnica v telefonskem pogovoru dne 13. 10. 2017 povedala, da ni v roku založila stroškov za izvedenca medicinske stroke v višini 800,00 EUR, naloženih s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 19/2016 z dne 8. 6. 2017 niti ni zaprosila za dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov postopka. Navedeno ugotovi tudi Okrožno sodišče v svoji sodbi, iz katere še izhaja, da je tožnica celo predlagala opustitev izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke in predlagala, naj sodišče odloči na podlagi do tedaj izvedenega dokaznega postopka. Zato je Okrožno sodišče v dokaznem postopku zaslišalo le tožnico in vpogledalo v listinsko dokumentacijo. Po mnenju toženke je pravdno sodišče izdalo zakonito in pravilno sodbo, katere obrazložitev je ustrezna, prepričljiva in izčrpna. Kršitve določb pravdnega postopka niso bile podane, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, razlog za zavrnitev tožbe je dejstvo, da tožnica ni dokazala odločilnih dejstev, v posledici opustitve izvedbe dokaza z izvedencem po njeni izrecni volji. Tožnica je imela možnost izvedbe dokaza z izvedencem medicinske stroke, česar ni storila. Navedla je, da ne bo dopolnjevala prošnje za dodelitev BPP ter sama predlagala opustitev izvedbe tega dokaza. Glede na navedeno po mnenju toženke tožnica v postopku s pritožbo nima razumnih možnosti za uspeh, kar je po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) eden od pogojev za dodelitev BPP, zato je bilo potrebno prošnjo za dodelitev BPP zavrniti.

2. Tožnica se z odločitvijo toženke ne strinja in odločbo izpodbija iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da pooblaščenec tožnice v zadevi III P 19/2016 ni imel pooblastila za umik oziroma opustitev predloga za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Tožnica je bila v navedenem obdobju huje bolna in je pooblaščenca prosila, da sodišču sporoči, da se ji zaradi zdravstvene nezmožnosti podaljša čas za dopolnitev BPP oz. za založitev plačila zneska. Med njima je prišlo do nesporazuma, saj je pooblaščenec predlog za postavitev izvedenca umaknil, kar pa nikoli ni bila prava volja tožnice. Ker je pooblaščenec predlagal opustitev dokaza s predlaganim izvedencem, je dejansko tožbeni zahtevek umaknil, zgolj izvedenec pa bi lahko v konkretnem primeru dokazal podane navedbe tožnice, saj sodišče nima strokovnih znanj za odločitev, ali so vtoževane nove poškodbe v vzročni zvezi s pridobljenimi poškodbami v prometni nesreči. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi in s sodbo odpravi izpodbijano odločbo.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in se nanje na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Glede tožbenih navedb pa dodaja:

6. BPP se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

7. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnica zaprosila za BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 20.500,00 EUR, saj tožnica v postopku ni dokazala odločilnih dejstev, in sicer da je nastanek zatrjevane nove škode v vzročni zvezi z utrpelimi poškodbami v prometni nezgodi dne 23. 10. 2005. V zvezi z dokazovanjem navedenega je Okrožno sodišče v Ljubljani pozvalo tožnico na založitev predujma za sodnega izvedenca. Kot izhaja iz sodbe III P 19/2016 z dne 20. 9. 2017, sodišče dokaza z izvedencem medicinske stroke ni izvedlo, saj tožnica stroškov predujma ni založila. Prav tako ni zaprosila za dodelitev BPP v zvezi z založitvijo stroškov predujma za izvedenca. Tožnica je celo predlagala, da sodišče odloči na podlagi izvedenega dokaznega postopka z vpogledom v listine v spisu, naj opusti izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke ter odloči upoštevaje določila 153. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče nadalje ugotavlja, da je tudi iz uradnega zaznamka toženke z dne 13. 10. 2017, sestavljenega po opravljenem telefonskem pogovoru s tožnico, razvidno, da tožnica predujma za izvedenca medicinske stroke ni založila niti ni zaprosila za BPP za oprostitev plačila stroškov postopka, zato je Okrožno sodišče odločilo na podlagi listinskih dokazil. Ugotovitve je toženka povzela v izpodbijani odločbi. Upoštevaje vse navedeno tožnica tudi po mnenju tega sodišča ni izkazala verjetnosti za morebiten uspeh v postopku s pritožbo vloženo iz razloga, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Nesporno namreč je, da je sodišče tožnico pozvalo na založitev predujma za sodnega izvedenca, ki ni bil plačan. Nesporno pa je tudi, da je tožnica predlagala opustitev izvedbe dokaza z izvedencem, pri tem pa je predlagala, naj sodišče odloči na podlagi izvedenega dokaznega postopka z vpogledom v listine v spisu in njenim zaslišanjem, kar je Okrožno sodišče tudi upoštevalo.

8. Sodišče dodaja, da je pooblaščenec tožnice v odgovoru na poziv toženke za odpravo pomanjkljivosti z dne 11. 10. 2017 navedel le, da želi vložiti pritožbo, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke. V tožbi pritrdi, da je predlagal opustitev dokaza s predlaganim izvedencem medicinske stroke in doda, da za to ni imel pooblastila, ker to ni bila prava volja tožnice, ampak je med njim in tožnico prišlo do nesporazuma. Navedba, da pooblaščenec ni imel pooblastila za umik oziroma za opustitev predloga za izvedbo dokaza, predstavlja nedopustno tožbeno novoto, saj tožnica tega dejstva ni navajala v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe in je zato, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, pri odločanju o utemeljenosti tožbe sodišče ni upoštevalo.

9. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Ker v zadevi o pravno relevantnih dejstvih med strankama ni spora, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.