Jedro

Ne glede na zaključek sodišča prve stopnje, ki ga sicer tudi tožeča stranka sprejema, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba za posredovanje glede prodaje nepremičnin, je vsekakor dokazno breme tožeče stranke, da dokaže, da je tudi do konkretne pogodbe med toženo stranko in družbo H. d.o.o. glede sporne nepremičnine prišlo zaradi posredovanja tožeče stranke.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo glavnice v višini 1.150.107,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.6.2003 do plačila in sodno odmerjenih stroškov izvršilnega postopka v višini 46.740,00 SIT zavrnilo ter sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v N. z dne 18.11.2003 v celoti razveljavilo. Glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da jih mora plačati tožeča stranka toženi v znesku 271.098,00 SIT v 8-ih dneh, v primeru zamude pa še zakonite zamudne obresti od tega zneska za čas zamude.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in sklep o izvršbi vzdrži v veljavi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je tožeči stranki poklonilo vero v delu glede sklenitve posredniške pogodbe s toženo stranko, v preostalem delu pa upoštevalo izpoved direktorja tožene stranke, češ da do sklenitve pogodbe med toženo stranko in družbo H. ni prišlo zaradi posredovanja tožeče stranke. V nadaljnjem polemizira z oceno sodišča prve stopnje glede izvedenih dokazov in z njegovimi dokaznimi zaključki. Poudarja tudi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je cena nepremičnin v kupoprodajni pogodbi med družbo H. in toženo stranko taka kot izhaja iz ponudbe P.Z.. Dejansko sta se tožena stranka in družba H. pogovarjala le glede finančnih obveznosti, ne pa tudi nič konkretnega glede prodaje spornih nepremičnin.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede vseh bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobenih takih kršitev v postopku, na katere mora biti pozorno pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ne glede na zaključek sodišča prve stopnje, ki ga sicer tudi tožeča stranka sprejema, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba za posredovanje glede prodaje nepremičnin, pa je vsekakor dokazno breme tožeče stranke, da dokaže, da je tudi do konkretne pogodbe med toženo stranko in družbo H. d.o.o. glede sporne nepremičnine prišlo zaradi posredovanja tožeče stranke. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pa ta dokaz tožeči stranki ni uspel kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča logična in sprejemljiva tako, da nasprotne pritožbene navedbe tožeče stranke njene utemeljenosti ne morejo omajati. Kar pa se tiče okoliščine, da naj bi bila cena sporne nepremičnine v kupoprodajni pogodbi, sklenjeni med družbama H. in toženo stranko, enaka kot v ponudbi, ki jo je dal P.Z., delavec tožeče stranke, pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da gre za novo dejstvo, ki ga tožeča stranka zatrjuje šele v pritožbi in glede katerega ni pojasnila, zakaj ga ni navedla že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tako te pritožbene navedbe glede na določilo 1. odst. 337. člena ZPP niti ni mogoče upoštevati. Iz vseh navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.