Jedro

V skladu s prvim odstavkom 109. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka skrbeti za dostojanstvo organa. Pri tem je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje tožniku izrekel denarno kazen v višini 500,00 EUR, ker je v svoji vlogi z dne 19. 7. 2011 hudo užalil uradno osebo in državni organ Republike Slovenije. V obrazložitvi sklepa upravni organ navaja, da je 20. 7. 2011 prejel vlogo tožnika, v kateri je tožnik napisal: „Ti, karakterna pizda od kriminalno skorumpiranega udbofašističnega prasca alias A.A., ali ti je že potegnilo, da se ti izteka čas, ko bi bilo prav, da bi v situaciji...“ Nadalje v dopisih z dne 26. 3. 2011, 31. 3. 2011, 1. 4. 2011, 2. 4. 2011, 4. 4. 2011, 6. 4. 2011, 11. 4. 2011, 12. 4. 2011 ter 16. in 20. 6. 2011 žali predvsem gradbenega inšpektorja A.A. V skladu z določbo tretjega odstavka 111. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) organ lahko kaznuje z denarno kaznijo do 500,00 EUR tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku. Upravni organ poudarja, da je iz navedenih dopisov več kot očitno, da je tožnik hote in grobo večkrat žalil tako organ kot uradno osebo, zato je izrek najvišje možne kazni primeren. Drugostopenjski organ je potrdil odločitev prvostopenjskega organa in citiral določeno žaljivo vsebino tožnikovih vlog. Pritožbeni organ poudarja, da nima pomislekov o tem, da je tožnikovo pisanje z dne 19. 7. 2011, pa tudi v ostalih navedbah iz dopisov, žaljivo in nedostojno. Nestrinjanje z odločitvijo je namreč mogoče izraziti na dostojen in primeren način, žaljivi izrazi pa h kvalitetnejšemu oziroma argumentiranemu uveljavljanju pritožbenih razlogov gotovo ne prispevajo. Stališče tožnika, da gradbeni inšpektor A.A. ni pooblaščena uradna oseba, ki bi izpolnjevala pogoj: „Pooblaščena oseba naročnika je inšpektor, ki vodi konkretni inšpekcijski postopek, njegovo ime pa je razvidno iz sklepa o dovolitvi izvršbe, ki se pošlje izvajalcu“, in da je zato posledici sklep o izvršbi pravno-formalno nična listina, ne opravičuje žaljivih izrazov in pisanja. V postopku na prvi stopnji je po presoji drugostopenjskega organa bila utemeljeno izrečena denarna kazen zaradi žalitev v vlogi, višina denarne kazni pa tudi ne prekoračuje z zakonom določene višine.

2. Tožnik v tožbi navaja, da kategorično prereka sklep o denarni kazni iz razloga večkratne ničnosti, saj oseba, ki je zlorabila uradni žig državnega organa, ni bila nikoli pooblaščena za kakršnokoli delovanje v njegovi zadevi. Tožnik se sklicuje na prvi odstavek 112. člena ZUP, ki predpisuje, da lahko denarno kazen izreče uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek po vlogi. Oseba, ki je podpisala sporen sklep ni tista, ki je postopek začela. Oseba, ki je podpisala sklep ni bila nikoli pooblaščena za nadaljevanje postopka, za takšen sklep nima pooblastila. Tožnik poudarja, da je oseba, ki je bila pooblaščena v zadevi le B.B. Tožnik navaja predvsem dejstva v zvezi z glavnim postopkom, in sicer porušitvijo stanovanjskega objekta na ..., kar naj bi vse potekalo brez pravne podlage. Tožnik pričakuje, da bo sodišče izpodbijani sklep odpravilo.

3. Tožba ni utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 109. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka skrbeti za dostojanstvo organa. Prav tako lahko organ po prvem odstavku 111. člena ZUP z denarno kaznijo do 500,00 EUR kaznuje tistega, ki pri dejanju postopka huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost. Pri tem je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (takšno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče v sodbi U 12/2008).

5. Glede na dejansko stanje, kot izhaja iz upravnih spisov, ter tudi glede na tožnikove navedbe v tožbi, se tudi sodišče strinja s stališčem tožene stranke, da so izjave tožnika v spornih dopisih hudo žaljive in nedostojne. Nesporno ima namreč tožeča stranka pravico, da se ne strinja z odločitvijo upravnih organov, vendar pa ima možnost izraziti svoje nestrinjanje na povsem drugačnem in spoštljivem nivoju. Tožnikov ugovor, da gradbeni inšpektor A.A. ni pooblaščena uradna oseba, ki bi lahko vodila izvršbo v tožnikovi zadevi, tudi po mnenju sodišča ne opravičuje tako nizkotnih zapisov v dopisih. V zapisanih izjavah, ki se nahajajo v upravnih spisih, so po presoji sodišča podani elementi ravnanja iz tretjega odstavka 111. člena ZUP, za kar je organ upravičeno izrekel denarno kazen.

6. Sodišče je tako tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, potem ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.