Jedro

Če je namen zapisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov publicitetni učinek v razmerju do tretjih in njihovo varstvo, pa to pomeni, da ima vpis sklepa družbenika v knjigo sklepov v notranjem, korporacijskem razmerju, učinek za nazaj torej od samega začetka tj. od sprejema sklepa družbenika (ex tunc). Glede na pravno naravo vpisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov, ki ni v varstvu družbenika ali njegovega sopogodbenika (kakor gre v obravnavanem primeru obravnavati poslovodjo), temveč v varstvu tretjih, to ne pomeni, da je tak sklep zato, ker ni bil vpisan v knjigo sklepov ničen oziroma brez vsake pravne veljavnosti, temveč pomeni, da pravno ni učinkoval vse dokler ni bil vpisan v knjigo sklepov, nato pa je v razmerju do poslovodje, ki je bil s sklepom odpoklican, učinkoval od dne, ko ga je družbenik sprejel. Vpis podatka v sodni register, ki je le dekleratorne narave, ima zgolj in le publicitetne učinke in se tudi le zaradi njih izvede. Slednje pomeni le, da se po objavi takega podatka v sodni register nihče ne more sklicevati na to, da tega podatka ni poznal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je s sklepom Srg 2022/49913 z dne 12. 8. 2022 zavrnilo pritožbo proti sklepu tega sodišča opr. št. Srg 2022/45205 z dne 13. 4. 2022. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožil udeleženec A. A., iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovi pritožbi z dne 12. 5. 2022 zoper sklep registrskega sodišča Srg 2022/45205 z dne 13. 4. 2022 in zavrne zahtevek predlagatelja in subjekta vpisa družbe B. d. o. o., Ljubljana, za vpis izbrisa A. A. kot zastopnika subjekta vpisa z datumom prenehanja pooblastila 15. 2. 20222 ter vzpostavi prejšnje stanje vpisov v sodni register.

3. Na pritožbo je odgovoril subjekt vpisa kot predlagatelj. Zavzema se za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

_Dosedanji potek postopka_

5. Predlagatelj (subjekt vpisa) je 12. 4. 2022 podal predlog za vpis spremembe pri subjektu vpisa tj. izbris zastopnika subjekta vpisa A. A., z datumom prenehanja pooblastila 15. 2. 2022. Predlogu je priložil: 1) sklep edinega družbenika subjekta vpisa C., Inc., Wilmington, ZDA, ki ga zastopa D. D., o odpoklicu A. A. z mesta direktorja subjekta vpisa z dne 15. 2. 2022 (list. št. 2), 2) zadnjo stran knjige sklepov, ki se vodi pod SV 1182/2019 (list. št. 3), 3) potrdilo notarja E. E. o overitvi prepisa sklepa iz knjige sklepov na dan 12. 4. 2022 (list. št. 4), in 4) apostilno potrdilo edinega družbenika subjekta vpisa o vodilnih delavcih z dne 22. 3. 2022 (list. št. 5 - 10).

6. Registrsko sodišče je po sodniški pomočnici s sklepom Srg 2022/45205 z dne 13. 4. 2022 predlogu ugodilo in pri subjektu vpisa vpisalo predlagano spremembo tj. izbris zastopnika direktorja A. A. z dnem prenehanja pooblastila 15. 2. 2022. 7. Z vlogo z dne 12. 5. 2022 je svojo udeležbo v tem postopku priglasil A. A. in se z isto vlogo zoper prej navedeni registrski sklep tudi pritožil. Navajal je, da je s sklepom z dne 13. 4. 2022 prizadet njegov pravni interes, saj je bil z njim kot direktor, ki je bil imenovan ob ustanovitvi subjekta vpisa in je to funkcijo opravljal ves čas, izbrisan iz sodnega registra, kar pomeni, da je bilo s sklepom neposredno odločeno o njegovih pravicah ter o njegovem prenehanju statusa direktorja. Ker ga kot takega registrsko sodišče ni predhodno obvestilo o postopku, je s tem prišlo do kršitve načela kontradiktornosti in določbe drugega odstavka 31. člena ZSReg, saj mu ni bila dana možnost, da se izjavi o predlogu in listinah. Udeleženec je očital registrskemu sodišču absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, 5. člena ZNP-1 ter tudi 22. člena Ustave RS. Poleg tega je udeleženec navajal, da teče med njim in subjektom vpisa pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani gospodarski spor pod V Pg 394/2022 o tem, da mu mandat ni prenehal ter spor pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani I Pd 192/2022, v katerem med drugim uveljavlja zahtevek, da mu je delovno razmerje z dne 15. 2. 2022 prenehalo nezakonito in še traja. Tudi v tem postopku trdi, da mu mandat zastopnika/direktorja ni prenehal, registrsko sodišče pa je sklep z dne 13. 4. 2022 izdalo na podlagi lažnih listin, v katerih so navedeni neresnični podatki, saj sklep edinega družbenika subjekta vpisa dne 15. 2. 2022 ni bil vpisan v knjigo sklepov, zato pooblastilo udeležencu ni moglo prenehati tega dne, knjiga sklepov je poneverjena, lažni podatki so bili dani tudi notarju E. E. Pri tem se sklicuje na 9.1 točko Akta o ustanovitvi, iz katere izhaja, da mora družbenik svoje odločitve vpisovati v knjigo sklepov, ta zapis pa sledi tudi kogentni določbi drugega odstavka 526. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Poleg tega je A. A. trdil, da mu sklep o odpoklicu ni bil nikoli vročen, z njim ni bil seznanjen in ga je prvič videl 3. 5. 2022, ko je prejel odgovor na tožbo v zadevi V Pg 394/2022, zato je nelogično, da bi bil predlog za njegov izbris vložen dva meseca potem, ko je bil vpisan v knjigo sklepov, temveč je subjekt vpisa šele 12. 4. 2022 pri notarju E. E. pridobil potrdilo, da je sklep vpisan v knjigo sklepov, kar pomeni, da je bilo predloženo predlogu stanje vpisov na dan 12. 4. 2022 in ne v času pred tem. Je pa bilo A. A. dne 15. 2. 2022 vročeno Obvestilo o odpoklicu, ki ga je izdelal subjekt vpisa, a brez priloženega sklepa družbenika, kar pomeni, da ne gre za sklep družbenika. Iz tega obvestila izhaja, da naj bi edini družbenik subjekta vpisa 15. 2. 2022 sprejel sklep o odpoklicu A. A. z mesta direktorja brez razloga (ter tudi da mu zato preneha veljati individualna pogodba o zaposlitvi, da mu pripada odpravnina itd). Do 11. 4. 2022 v knjigo sklepov sklep o odpoklicu A. A. z dne 15. 2. 2022 ni bil vpisan, kar naj bi izhajalo iz fotografij knjige sklepov, posnetih v večernih urah 15. 2. 2022 in 14. 3. 2022. Iz knjige sklepov tako sedaj lažno izhaja, da naj bi bil sklep o njegovem odpoklicu v to knjigo vpisan 15. 2. 2022, kar pomeni, da sta subjekt vpisa in družbenik poneverila stanje vpisov v knjigo sklepov z namenom, da bi preslepila sodišče in notarja ter dosegla izbris iz sodnega registra za nazaj, tj. da se izbris razteza tudi na čas, ko sklep še ni bil vpisan v knjigo sklepov. Gre za zasledovanje ekonomskih interesov subjekta vpisa, družbenika in matičnega podjetja iz Nemčije. Nadalje podaja udeleženec številne navedbe o vsebini individualne pogodbe o zaposlitvi, izogibanju plačila plač, njegovi vključitvi v plan pridobivanja virtualnih delnic matične družbe iz Nemčije, ki naj bi se iztekel 12. 3. 2022 in kako naj bi vse navedeno vplivalo na dejanja subjekta vpisa in družbenika ter na njune lažne trditve, ki naj bi jih podajala tudi v sporu V Pg 394/2022. Vse to pa naj bi izkazovalo, da je registrsko sodišče zmotno ugotovilo, da je edini družbenik 15. 2. 2022 sprejel in v knjigo sklepov vpisal sklep o odpoklicu A. A. z mesta direktorja, zaradi tega pa naj bi registrsko sodišče nato zmotno uporabilo materialno pravo, saj takemu sklepu ni mogoče priznati pravnih učinkov za nazaj tj. pred njegovim obstojem oziroma vpisom v knjigo sklepov. Na koncu trdi tudi, da je zadevni sklep podpisan z elektronskim vpisom, ki ni kvalificiran digitalni podpis, le tak pa je enakovreden lastnoročnemu podpisu.

8. V odgovoru na pritožbo je subjekt vpisa potrdil, da dne 15. 2. 2022 sklep o odpoklicu ni bil vpisan v knjigo sklepov, da pa je bilo to izvedeno 16. 3. 2022, torej še pred vložitvijo predloga za vpisa spremembe v sodni register.

9. Registrsko sodišče je s sedaj izpodbijanim sklepom z dne 12. 8. 2022 pritožbo udeleženca zavrnilo. Pred tem je v okviru obrazložitve ugotovilo, da je njegov pravni interes za pritožbo podan in navedlo, da je sklep z dne 13. 4. 2022 le dekleratorne narave, da teče o istem vprašanju pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani sodni postopek in da ne gre za ničnost na prvi pogled, zato je odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa.

_Pritožbeni razlogi_

10. Pritožnik v celoti ponavlja vse očitke, ki jih je podal že v pritožbi zoper sklep z dne 13. 4. 2022, pri tem pa predhodno trdi, da se registrsko sodišče praktično ni opredelilo do nobenih navedb in pravnih argumentov udeleženca iz pritožbe zoper sklep z dne 13. 4. 2022, zaradi česar je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. _Odločitev sodišča druge stopnje_

11. V obravnavanem primeru je dne 15. 2. 2022 edini družbenik subjekta vpisa sprejel sklep o odpoklicu A. A. z mesta direktorja. Glede na trditve subjekta vpisa samega ni spora o tem, da ta sklep istega dne ni bil vpisan v knjigo sklepov. Subjekt vpisa trdi, da je bil sporni sklep v knjigo sklepov vpisan 16. 3. 2022. Nasprotno udeleženec A. A. trdi, da do 11. 4. 2022 sporni sklep v knjigo sklepov ni bil vpisan. Glede na take trditve je moč ugotoviti, da je bil sklep edinega družbenika o odpoklicu A. A. z dne 15. 2. 2022 vsekakor v knjigo sklepov vpisan pred vložitvijo predloga za vpis spremembe pri subjektu vpisa, ki ga je notar vložil 12. 4. 2022. Pritožba zato neutemeljeno trdi, da je registrsko sodišče nezakonito vpisalo spremembo tj. izbris zastopnika A. A. iz sodnega registra. Relevantno pravno vprašanje, ki je pomembno pri odločitvi se namreč lahko nanaša le na datum prenehanja samega pooblastila, kar bo pritožbeno sodišče pojasnilo v nadaljevanju. Pri tem pa višje sodišče kot neutemeljene zavrača tudi povsem pavšalne pritožbene očitke o neveljavnosti elektronskega podpisa D. D., saj pritožnik ne trdi, da sklepa ni podpisala oseba, ki je pri podpisu navedena torej družbenik, poleg tega pa je sedaj ta sklep nedvomno vpisan v knjigo sklepov subjetka vpisa, ki jo vodi notar.

12. V družbi z omejeno odgovornostjo o postavitvi in odpoklicu poslovodje odločajo družbeniki (peta alineja 505. člena ZGD-1). Subjekt vpisa je enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, tako da o vseh vprašanjih iz 505. člena ZGD-1 tj. tudi o imenovanju in odpoklicu odloča (edini) družbenik samostojno (prvi odstavek 526. člena ZGD-1). Družbenik mora skladno z drugim odstavkom 526. člena ZGD-1 vse odločitve o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1 vpisovati v knjigo sklepov, sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.1 Sklepi, ki jih sprejme edini družbenik, morajo biti torej dokumentirani in zakon to družbenikovo dolžnost sankcionira zelo strogo. Gramatikalna razlaga te določbe pove, da sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, niso sprejeti in nimajo učinka ne navzven in ne v družbi sami.2 Taka razlaga določbe drugega odstavka 526. člena, ki je izjemno ozka, pa po presoji pritožbenega sodišča ne daje odgovora na vprašanje, na katerega je potrebno kot relevantnega odgovoriti v obravnavanem primeru tj. kdaj nastopijo pravni učinki sklepa, ki je naknadno vpisan v knjigo sklepov oziroma povedano drugače ali nastopijo pravni učinki sklepa družbenika, ki je naknadno vpisan v knjigo sklepov, šele z njegovim vpisom v knjigo sklepov, kar naj bi pomenilo, da učinkuje tak sklep družbenika v celoti in zoper vse šele od tedaj dalje (_ex nunc_) ali pa ima vpis v knjigo sklepov morda oziroma vsaj v notranjem, korporacijskem razmerju, učinek za nazaj torej od samega začetka tj. sprejema sklepa družbenika (_ex tunc_).

13. Pritožbeno sodišče se je pri iskanju odgovora na to vprašanje naslonilo na namensko razlago določbe drugega odstavka 526. člena ZGD-1. Namenska razlaga omogoča razlago, ki se ne drži (do)besednega, iz besedila na prvi pogled izhajajočega pomena. Slednje seveda ne more ustvarjati novega pravila, ki bi šlo iz okvirov, ki so začrtani s tem, kar je normodajalec (iz)rekel, zato je potrebno iskati namen, ki ga zakonodajalec s pravnim pravilom zasleduje. Vpis sklepov družbenika v knjigo sklepov je kot dolžnost predpisana že od prve redakcije ZGD dalje. Gre za dolžnost, ki izhaja iz Dvanajste direktive tj. da se sklepi, ki jih sprejme edini družbenik „_zabeležijo ali pisno sestavijo_“ (drugi odstavek 4. člena Dvanajste direktive), kar zasleduje namen, opredeljen v preambuli Dvanajste Direktive, da morajo biti sklepi, ki jih sprejme edini član v svoji zmogljivosti kot zbor družbenikov, pisno zabeleženi. Slovenski zakonodajalec je pri zasledovanju tega cilja med različnimi tehničnimi možnostmi izbral vpis sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov. Pri tem Dvanajsta direktiva3 ne daje odgovora na vprašanje o posledicah, če odločitev ni vpisana v zapisnik ali je pisno sestavljena, zakon pri nas pa je izbral sankcijo, da sklep, ki ni vpisan, nima pravnega učinka. V zvezi s tem iz pravne literature izhaja, da namen vpisovanja sklepov v knjigo sklepov ni varstvo družbenika ali njegovih sopogodbenikov, temveč zlasti varovanje tretjih oseb, da se lahko zanesejo na gospodarski položaj enoosebne družbe.4 Če je namen zapisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov publicitetni učinek v razmerju do tretjih in njihovo varstvo, pa to pomeni, da ima vpis sklepa družbenika v knjigo sklepov v notranjem, korporacijskem razmerju, učinek za nazaj torej od samega začetka tj. od sprejema sklepa družbenika _(ex tunc_). Pri sprejemu sklepa družbenika gre za korporacijsko pravni akt, vendar je v dani situaciji to mogoče primerjati s situacijo, v kateri je v obligacijskih razmerjih pogodba sklenjena pod odložnim pogojem. Če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od trenutka sklenitve, razen če iz zakona, narave posla ali volje stranke ne izhaja kaj drugega (drugi odstavek 59. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Z vpisom sklepa družbenika v knjigo sklepov je tako prišlo do „_izpolnitve pogoja_“ za njegovo pravno učinkovitost, ki v notranjem, korporacijskem razmerju, dejansko učinkuje za nazaj, že od samega sprejema dalje.

14. Res je torej, da sklep o odpoklicu poslovodje, ki ga je 15. 2. 2022 sprejel edini družbenik subjekta vpisa, glede na zakonsko določbo drugega odstavka 526. člena ZGD-1 ni mogel imeti pravnih učinkov, a v razmerju do poslovodje, na katerega odpoklic se je nanašal, velja to le do njegovega vpisa v knjigo sklepov. Glede na pravno naravo vpisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov, ki ni v varstvu družbenika ali njegovega sopogodbenika (kakor gre v obravnavanem primeru obravnavati poslovodjo), temveč v varstvu tretjih, to ne pomeni, da je tak sklep zato, ker ni bil vpisan v knjigo sklepov ničen oziroma brez vsake pravne veljavnosti, temveč pomeni, da pravno ni učinkoval vse dokler ni bil vpisan v knjigo sklepov, nato pa je v razmerju do poslovodje, ki je bil s sklepom odpoklican, učinkoval od dne, ko ga je družbenik sprejel torej od 15. 2. 2022. Pri tem ne gre spregledati v obravnavanem primeru pomembnega dejstva, da je bil poslovodja (pritožnik A. A.) seznanjen s tem, da je družbenik tak sklep sprejel, saj ga je o tem obvestila družba sama. Ob tem se je pritožnik ves čas skliceval le na to, da sklep ni vpisan v knjigo sklepov in zato ne more imeti pravnega učinka. To na načelni ravni drži. Vendar v trenutku, ko je bil sklep družbenika v knjigo sklepov vpisan (slednje pa je bil še pred vložitvijo predloga za vpis spremembe izbrisa zastopnika subjekta vpisa, kar je predmet tega registrskega postopka), je v razmerju do pritožnika učinkoval za nazaj od dne, ko ga je družbenik sprejel tj. 15. 2. 2022. 15. Vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru je le deklaratorne narave, kar je v izpodbijanem sklepu navedlo tudi registrsko sodišče. To pomeni, da vpis spremembe zakonitega zastopnika nima prav nobenih oblikovalnih učinkov, da bi z izbrisom iz sodnega registra pooblastilno razmerje prenehalo ali da bi tak vpis kakorkoli drugače vplival na (ne)obstoj pooblastilnega razmerja. Še manj ima tak vpis vpliv na morebitne posledice v zvezi z delovnim razmerjem sedaj iz sodnega registra izbrisanega zastopnika subjekta vpisa. Vpis podatka v sodni register, ki je le dekleratorne narave, ima zgolj in le publicitetne učinke in se tudi le zaradi njih izvede. Slednje pomeni le, da se po objavi takega podatka v sodni register nihče ne more sklicevati na to, da tega podatka ni poznal. Šele z dnem objave v sodni register vpisanega podatka na spletnih straneh AJPES-a ima tak vpis pravni učinek nasproti tretjim in je torej navedeni podatek vsakomur znan.

16. Glede na zgoraj opisano pravno naravo vpisa spornega sklepa v sodni register (deklaratornost) in ob dejstvu, da je ob vložitvi predloga za vpis v sodni register, sklep nesporno že bil vpisan v knjigo sklepov, zato so že nastopili pravni učinki takega sklepa, pritožnik ne more uspeti s svojimi pritožbenimi navedbami, da je vpis, ki ga je registrsko sodišče izvedlo s sklepom Srg 2022/45205 z dne 13. 4. 2022 nepravilen in nezakonit. V tem registrskem postopku ne gre namreč za nič drugega kot za vpis določenih dejstev v sodni register z namenom, da se z njim seznanijo tretji. Pri tem se ne rešujejo vprašanja obligacijske in še manj delovnopravne narave, na katere opozarja pritožba. Slednje za predmetni registrski vpis ni relevantno in se bo reševalo v drugih sodnih postopkih, ki že tečejo. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

17. Iz pravice do sodnega varstva po 25. členu Ustave RS izhaja, da ima stranka pravico do pritožbe oziroma, da stranka pravico do pritožbe lahko učinkovito uresniči v primeru, če ji je omogočeno, da ugotovi razloge, na katerih temelji odločba sodišča prve stopnje. Standard ustrezne obrazloženosti predstavlja tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba v konkretnem primeru, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Registrsko sodišče je v izpodbijanem sklepu opozorilo na vse bistvene okoliščine, ki so pomembne za odločitev, z izjemno skopo, pa vendar po presoji pritožbenega sodišča zadostno obrazložitvijo, saj je navedlo, da gre za dekleratorni sklep (kar pomeni, da ima sklep le publicitetni učinek in ne gre za oblikovanje nobenih pravic), da je bil sklep družbenika v knjigo sklepov vpisan 16. 3. 2022, kar je torej pred vložitvijo predloga za vpis, da o istih vprašanjih že teče sodni postopek in da ne gre za ničnost na prvi pogled, na kar pazi registrsko sodišče ob ugotavljanju ali so izpolnjene materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (4. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). Sklep o odpoklicu pritožnika kot poslovodje subjekta vpisa je sprejel edini družbenik subjekta vpisa. Sklep je bil ob vložitvi predloga za vpis spremembe nesporno vpisan v knjigo sklepov. Glede na zgoraj pojasnjena materialnopravna stališča so s tem materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon, izpolnjene. Vse ostale pritožbene navedbe pa za odločitev v tem registrskem postopku niso bistvenega pomena, zato se registrskemu sodišču do njih ni bilo potrebno opredeljevati. Pritožbeno očitane procesne kršitve iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitve ustavnih pravic po presoji višjega sodišča torej niso podane, zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

18. Sodišče druge stopnje je s tem odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ni našlo nobenih kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

1 Slednje ne velja le za sklepe, sprejete ob ustanovitvi družbe, za kar v obravnavanem primeru ne gre (tretji odstavek 526. člena ZGD-1). 2 Prim. Joža Nikolič, Knjiga sklepov pri enoosebni d. o. o., Pravna praksa, 13/2000. 3 Gre za Dvanajsto direktivo Sveta na področju prava družb z dne 21. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (89/667/EGS) 4 B. Zabel: Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1H, 2. knjiga, str. 979.