Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S popravnim sklepom je mogoče popraviti le tiste napake, ki jih zagreši sámo sodišče, ne pa tudi napak strank. Glede na upnikovo napačno (kontradiktorno) oznako dolžnice v predlogu za izvršbo bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo upniku vrniti v popravo.
Tudi v primeru zavrženja ugovora sklep o izvršbi glede na nepravilno označeno dolžnico, ki dejansko sploh ne obstaja, ne bi mogel postati pravnomočen in izvršljiv.
Oporekanje pasivni materialnopravni legitimaciji, zanikanje obstoja kakršnihkoli obveznosti do upnika, ugovor zastaranja in nasprotovanje višini terjatve predstavljajo pravno pomembna dejstva, ki bi v primeru, da bi se izkazala za resnična, lahko povzročila zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka v morebitni pravdi.
Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 3. 9. 2014 v delu, v katerem je dovoljena izvršba (1. točka izreka), ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka).
2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo. Meni, da so navedbe Občine X. v ugovoru neutemeljene in neresnične. Pojasnjuje, da je v predlogu za izvršbo zaradi tiskarske napake napačno dodal imenu Občine X. tudi ime primarne dolžnice - najemnice stanovanja (B.). Meni, da je Občina X. nesporno vedela, da se predlog za izvršbo nanaša nanjo kot na podrejeno dolžnico. Tiskarsko napako v imenu dolžnice je upnik z naknadnim dopisom sodišču popravil. V nadaljevanju pojasnjuje, v kakšnem pravnoposlovnem razmerju je z Občino X. in zakaj od nje terja svoje stroške upravljanja in obratovanja stanovanja št. 19 v večstanovanjski hiši na T. Višjemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbi prilaga ZK izpisek za sporno stanovanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
5. Po določbi drugega odstavka 61. člena ZIZ je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen, če dolžnik v njem navede pravno pomembna dejstva, za navedena dejstva pa mora tudi predlagati dokaze.
6. Po stališču sodne prakse je neobrazložen samo tak ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oz. trditvami. Pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterijev obrazloženosti ugovora pa je treba upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu (prim. odločbi Ustavnega sodišča Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 in Up-343/09 z dne 5. 10. 2010).
7. Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je Občina X. zoper sklep o izvršbi vložila obrazložen ugovor.
8. Občina X. je namreč v ugovoru oporekala svoji pasivni materialnopravni legitimaciji zaradi zmotno navedenega imena, zanikala obstoj kakršnihkoli obveznosti do upnika, ugovarjala zastaranje uveljavljenih zahtevkov in nasprotovala višini izterjevane terjatve. Višje sodišče ugotavlja, da navedene ugovorne trditve predstavljajo pravno pomembna dejstva, ki bi v primeru, da bi se izkazala za resnična, lahko povzročila zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka v morebitni pravdi, za te trditve pa Občini X. ni bilo treba predlagati izvedbe nobenih dokazov, saj gre po večini za negativna dejstva, ki jih že po sami naravi stvari ni mogoče dokazovati.
9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo ugovor Občine X. kot obrazložen, to pa mu je narekovalo postopanje v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ, po katerem sodišče v primeru dolžnikovega obrazloženega ugovora sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu razveljavi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
10. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede nepravilne oznake dolžnice v tem postopku višje sodišče upniku pojasnjuje, da je s popravnim sklepom mogoče popraviti le tiste napake, ki jih zagreši sámo sodišče, ne pa tudi napak strank (prim. 328. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na upnikovo napačno (kontradiktorno) oznako dolžnice v predlogu za izvršbo bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predlog za izvršbo upniku vrniti v popravo, vendar pa upnik v pritožbi takšne relativne bistvene kršitve postopka ne uveljavlja niti je v tej fazi postopka glede na že nepravilno izdan sklep o izvršbi ne more več uveljavljati. Dejstvo, da sodišče prve stopnje ugovora Občine X. ni zavrglo kot nedovoljenega (saj ga ni vložila v sklepu o izvršbi navedena dolžnica, ki dejansko sploh ne obstaja), temveč je presojalo njegovo obrazloženost, pa upniku v konkretnem primeru ni bilo v nobeno škodo, saj tudi v primeru zavrženja ugovora Občine X. sklep o izvršbi glede na nepravilno označeno dolžnico (B. Občina X.), ki dejansko sploh ne obstaja, ne bi mogel postati pravnomočen in izvršljiv.
11. S preostalimi pritožbenimi navedbami si upnik v pritožbi prizadeva dokazati obstoj izterjevane terjatve, vendar pa izvršilno sodišče ni pristojno za odločanje o utemeljenosti upnikove terjatve, temveč presoja le obrazloženost dolžnikovega ugovora. Z vprašanjem, ali upnik od Občine X. upravičeno zahteva plačilo po listinah, navedenih v predlogu za izvršbo, se bo v nadaljevanju postopka ukvarjalo sodišče v pravdnem postopku. V tej fazi postopka pa upnikove pritožbene navedbe glede obstoja izterjevane terjatve in predloženi listinski dokaz niso pravno pomembni in se višje sodišče do njih ne more opredeljevati.
12. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).