Jedro

Pristojni organ lahko po uradni dolžnosti obnovi postopek za pridobitev državljanstva RS, če po izdaji odločbe izve, da je bil podatek o prijavi stalnega prebivališča, dobljen v prejšnjem postopku, napačen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila v izreku pod točko 1/ da se obnovi postopek, v katerem so bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije B.F., B.S. in B.E., vsi državljani Republike Bosne in Hercegovine. V Izreku pod točko 2. je odločeno, da se odločba z dne 18.5.1992, ki je bila strankam vročena dne 9.6.1992, odpravi, pod točko 3. izreka pa je tožena stranka zavrnila vlogo družine B. za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je Ministrstvo za notranje zadeve po vročitvi odločbe o sprejemu družine B. v državljanstvo Republike Slovenije izvedelo, da navedena družina na dan 23.12.1990 v Republiki Sloveniji ni imela prijavljenega stalnega, temveč le začasno prebivališče. Pri preverjanju vlog po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije se je ugotovilo, da so prosilci prijavili stalno prebivališče v Republiki Sloveniji šele 1.4.1991. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba glede na zakon o državljanstvu Republike Slovenije morda formalno pravilna za ... in ..., nikakor pa ne za njuno hčerko, ki je bila rojena v Sloveniji in živi v Sloveniji že ves čas od rojstva. Sicer pa družina živi v Sloveniji že 7 let. Stalno prebivališče so prijavili takoj, ko je bilo to mogoče in sicer 1.4.1991. Ker družina nima drugega doma, prosijo za humano obravnavanje njihovega primera ter smiselno predlagajo odpravo izpodbijane odločbe oz. predlagajo, da sodišče odloči tako, da ostane v veljavi prvotna odločba tožene stranke z dne 18.5.1992, s katero je bila njihova družina sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da dejstvo, da je bila B.E. rojena v Sloveniji, ne zadostuje za pridobitev državljanstva, saj zakon o državljanstvu Republike Slovenije določa, da mladoletni otrok pridobi državljanstvo po rodu po starših, ne pa z rojstvom na ozemlju Republike Slovenije. Družina B. je imela na dan 23.12.1990 v Sloveniji prijavljeno le začasno prebivališče, zato ne izpolnjuje obeh pogojev iz prvega odstavka 40. člena zakona o državljanstvu RS, ki morata biti izpolnjena kumulativno. Tožena stranka predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je tožeča stranka prosila za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91, 30/91 in 38/92). Na tej pravni podlagi pridobi državljanstvo Republike Slovenije državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita, to je dne 23.12.1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj dejansko tudi živi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena oba predpisana pogoja. Tožeča stranka temu, da na dan plebiscita družina ni imela prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ne oporeka. V tožbi tudi sama navaja, da je njihova družina v Republiki Sloveniji prijavila stalno prebivališče šele dne 1.4.1991. Zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da tožeča stranka ne izpolnjuje enega izmed predpisanih pogojev iz navedenega 40. člena zakona o državljanstvu RS. Tožena stranka je izvedela za dejstvo, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji na dan plebiscita dne 23.12.1990, šele po izdaji pozitivne odločbe o pridobitvi državljanstva za družino B. z dne 18.5.1992, ker je pri preverjanju podatkov pred izdajo te odločbe prišlo do napake. Zato je tožena stranka v skladu z določbami 1. odstavka 250. in 3. odstavka 252. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) uvedla obnovo postopka po uradni dolžnosti zaradi obnovitvenega razloga iz 1. točke 1. odstavka 249. člena navedenega zakona in ponovno odločila o stvari z izpodbijano odločbo, ki je pravilna in v zakonu utemeljena. Niso utemeljeni ugovori tožene stranke po humanem obravnavanju zadeve, saj je določba 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu RS povsem jasna in ne predvideva nobenih izjem. Kar se tiče ugovora, da ni pravilna odločba vsaj glede B.E., ki je bila rojena v Sloveniji, pa sodišče pripominja, da bi morala za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena navedenega zakona izpolnjevati B.E. vse, v tem določilu predpisane pogoje, ne glede na to, da je bila rojena v Sloveniji. Z rojstvom na območju Republike Slovenije namreč po zakonu o državljanstvu Republike Slovenije lahko pridobi državljanstvo le otrok, katerega oče in mati sta neznana, ali ni znano njuno državljanstvo ali pa sta brez državljanstva.

Glede na navedeno je sodišče moralo neutemeljeno tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).