Jedro

Prepovedane imisije ne predstavljajo le neutemeljenega vznemirjanja lastninske pravice, ampak tudi motenje posesti. Posestnik lahko zaradi prekomernih oziroma prepovedanih imisij, ki onemogočajo normalno dotedanje izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, uveljavlja tudi posestno varstvo.

Določitev in izbira izvedenca je v pristojnosti sodišča. Tudi stranke lahko predlagajo, koga naj sodišče določi za izvedenca, vendar sodišče na predlog strank ni vezano. Tožena stranka ni podala nobenih konkretnih predlogov za izbiro izvedenca. Njeno pavšalno nasprotovanje predlogom tožeče stranke in vztrajanje pri postavitvi izvedenca s seznama sodnih izvedencev je sodišče glede na ugotovljeno pomanjkanje in prezasedenost primernih strokovnjakov pravilno in zadosti obrazloženo zavrnilo.

Seznam izvedencev pri pristojnem ministrstvu je zgolj priporočilo - sredstvo, ki naj sodniku olajša iskanje in izbiro izvedenca, sicer pa je izvedenec lahko kdorkoli od strokovnjakov z določenega strokovnega področja, ki ga določi pravdno sodišče. Z vročitvijo tehničnega poročila in z obravnavanjem izvedeniškega mnenja na glavni obravnavi je bila toženki v celoti zagotovljena možnost učinkovite izjave o izvedeniškem mnenju, čeprav ni bila navzoča pri vseh - tehničnih - aktivnostih izvedenca, ki so bile potrebne za njegovo izdelavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 280 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju delno ugodilo tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti. V točki I/1 izreka je ugotovilo, da je tožena stranka 22. 2. 2019 motila tožečo stranko v zadnji mirni posesti stanovanjske hiše s tem, ko je vključila in uporabljala svetilke, postavljene na nepremičninah ID znak 0000 590/17 in ID znak 0000 590/19 (športno igrišče) in jih usmerila proti hiši tožeče stranke, ter s tem s prekomernimi svetlobnimi imisijami onemogočila in dalje onemogoča tožeči stranki normalno uporabo stanovanjske hiše, saj tožeča stranka zaradi svetlobnih imisij, ki jih oddajajo svetilke, v svojem stanovanju ne more mirno delati, brati, obedovati, počivati in spati. Toženki je naložilo, da v 8 dneh vzpostavi zadnje mirno posestno stanje tako, da svetlobne imisije, ki jih oddajajo svetilke na nogometnih igriščih, zmanjša na krajevno običajno in sprejemljivo mero (osvetljenost na oknih hiše tožeče stranke od sončnega zahoda do 24.00 ure do 10 lx in od 24.00 ure do sončnega vzhoda do 2 lx, in da svetilke vsak dan ob 22.00 uri zvečer ali najpozneje eno uro po koncu športne ali druge prireditve v celoti ugasne in tako tožeči stranki omogoči normalno nemoteno posest in uporabo stanovanjske hiše (točka I/2 izreka). Toženi stranki je v bodoče prepovedalo taka in podobna motilna ravnanja (točka I/3 izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače - točka II izreka). V točki III izreka je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. Vsebinsko ga izpodbija v obsodilnem delu. Uveljavlja pritožbena razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena ZPP1. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču očita bistvene kršitve določb ZPP o izvajanju dokaza z izvedencem (244. in 245. člen ZPP), ki so vplivale na nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Postavljeni izvedenec ni bil z liste zapriseženih sodnih izvedencev pri pristojnem ministrstvu, izvajalec meritev nima ustrezne smeri in stopnje izobrazbe, zavod v zadevi ni bil postavljen za izdelavo izvedeniškega mnenja. Obrazložitev o izbiri izvedenca in o izvajalcu meritev je pavšalna, v nasprotju z izpovedbo samega izvedenca. Podana je kršitev 5. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in kršitev 22. člena Ustave RS, ker tožencu ni bilo omogočeno sodelovanje pri meritvah in ni imel možnosti izjave o angažiranju zavoda ter osebe, ki je izvajala meritve. Bistvena je prisotnost stranke pri izvedbi ključnega dokaza (izvedba meritev), da bi se sama prepričala o pravilnosti izvedbe meritev, o uporabljeni opremi, o mestu meritev ter se izjavila o pravilnosti izvedbe meritev ter merodajnosti rezultatov. Zaradi nepravilnosti pri izvedbi dokaza z izvedencem je ostalo dejansko stanje neugotovljeno. Izvedeniško mnenje ne sme imeti nobene teže, ker meritev ni izvajal zapriseženi sodni izvedenec. Posledično mnenje postavljenega izvedenca, ki temelji samo na izvedenih meritvah, nima nobene relevantne teže. Noben drug izvedeni dokaz ne pove zadosti o bistvenem vprašanju - o prekomernem osvetljevanju, ki naj bi onemogočalo normalno uporabo stanovanjske hiše tožnice. Še vedno je vsaj nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede zadnje mirnega posestnega stanja tožeče stranke v povezavi s točko 2 izreka sklepa. Takšnega zadnjega posestnega stanja tožnica sploh ni dokazovala. Meritev predhodnega stanja ni bilo in ni mogoče ugotoviti konkretne predhodne osvetljenosti tožnice. Zato tudi ni moč sklepati na motenje posesti. Tudi, če bi bila osvetlitev višja od krajevno običajne in po predpisih dovoljene mere, ne gre za motenje posesti, pač pa je to kvečjemu povod za sprožitev negatorne tožbe.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga, naj jo višje sodišče v celoti zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je zahtevala posestno varstvo zaradi prepovedanih prekomernih svetlobnih imisij, ki izvirajo iz nogometnega igrišča tožene stranke in ji onemogočajo normalno uporabo njene stanovanjske hiše. Zahtevala je znižanje osvetljenosti njene nepremičnine na krajevno običajno in sprejemljivo mero ter prepoved bodočih motilnih dejanj. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz materialnopravnega določila 33. člena SPZ2, po katerem sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V okviru podane trditvene in dokazne podlage strank je pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva. Pri odločanju je pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo očitanih procesnih kršitev, niti tistih, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Ker je odločitev pravilna, bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene očitke (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Očitanih relativnih kršitev določb 244. in 245. člena ZPP zaradi določitve in izbire sodnega izvedenca sodišče ni zagrešilo. Ocenilo je, da je za ugotavljanje intenzivnosti osvetljenosti tožničine hiše po zatrjevanem motilnem dejanju potrebno strokovno znanje s področja fizike. Po ugotovitvi, da ustreznega strokovnjaka na seznamu sodnih izvedencev ni, in potem, ko sta izvedensko delo zaradi prezasedenosti zavrnila že dva druga strokovnjaka, je za izvedenca v tej pravdi določilo strokovnjaka s področja fizike (z doktoratom), ki ga je predlagala tožeča stranka (prvi in drugi odstavek 244. člena ZPP).

7. Določitev in izbira izvedenca je v pristojnosti sodišča. Tudi stranke lahko predlagajo, koga naj sodišče določi za izvedenca, vendar sodišče na predlog strank ni vezano. Tožena stranka ni podala nobenih konkretnih predlogov za izbiro izvedenca. Njeno pavšalno nasprotovanje predlogom tožeče stranke in vztrajanje pri postavitvi izvedenca s seznama sodnih izvedencev je sodišče glede na ugotovljeno pomanjkanje in prezasedenost primernih strokovnjakov pravilno in zadosti obrazloženo zavrnilo v točki 23 sklepa.

8. Zmotno je pritožbeno naziranje, da je za izvedenca lahko določen le strokovnjak, ki je na seznamu sodnih izvedencev. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je, da sodniku kot strokovnjak posreduje abstraktna pravila znanosti in stroke, ki jih sodnik nima, a so potrebna za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva (prvi odstavek 243. člena ZPP). Res se izvedenci določajo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela (drugi odstavek 244. člena ZPP). Vendar je ta določba le instrukcijske narave. Seznam izvedencev pri pristojnem ministrstvu je zgolj priporočilo - sredstvo, ki naj sodniku olajša iskanje in izbiro izvedenca3, sicer pa je izvedenec lahko kdorkoli od strokovnjakov z določenega strokovnega področja, ki ga določi pravdno sodišče (prvi odstavek 244. člena ZPP).

9. Sodišče o izvedbi dokazov z izvedencem odloči z dokaznim sklepom. V njem konkretizira izvajanje dokaza glede osebe in obsega dela, ki ga mora opraviti postavljeni izvedenec, ter roka, v katerem mora podati pisno mnenje. Kdor je določen za izvedenca, se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in mnenje (prvi odstavek 246. člena ZPP). Kadar sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi dva ali več izvedencev. Izvedensko delo sme zaupati tudi strokovni instituciji (245. člen ZPP). Tedaj je določitev konkretnega strokovnjaka, ki izvede nalogo, prenesena na predstojnika institucije. Sodišče lahko postavi več ali drugega izvedenca tudi med izvajanjem dokaza, če postavljeni izvedenec spozna, da dela ne bo zmogel opraviti sam (drugi odstavek 252. člena ZPP)4. 10. V obravnavanem primeru bi sodišče za izdelavo izvida (tehnično izvedbo meritev osvetljenosti) lahko postavilo novega izvedenca ali strokovno institucijo. Postavljeni izvedenec je namreč med izvajanjem dokaza (ob pripravi pisnega izvedeniškega mnenja, za katerega mu je sodišče naložilo, da naj ga izdela na podlagi podatkov in listinskih dokazov, ki so bili v spisu) opozoril, da sam ni akreditiran (pooblaščen) za tehnično izvedbo meritev, da je za to v državi akreditiran le en zavod in kateri. Dopisa na listovni številki 939 in 967, ko se je izvedenec odzval na dodatno nalogo (naj tudi sam izvede meritve osvetljenosti), sta bila vročena pravdnima strankama. Predlogov za novega izvedenca za izvedbe meritev nista podali. V skladu z razpravnim načelom sodišče izvede dodatni dokaz le, če ga je stranka že predlagala, ali če se je na izvedenčevo pobudo odzvala z ustreznim predlogom. Očitno sta se obe pravdni stranki strinjali, naj ostane nosilec (celotnega) izvedenskega dela postavljeni strokovnjak. Dejstvo, da je del mnenja (tehnične meritve osvetljenosti: torej izvid) opravil po strokovnem pomočniku (edini strokovni instituciji v državi, ki je za tehnične meritve pooblaščena skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja), zato ne vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa in ugotovljenega dejanskega stanja o izmerjenih vrednostih tožničine nepremičnine. Ugovor tožene stranke zoper izvajalca meritev je s pravilnimi in zadostnimi razlogi zavrnilo že sodišče prve stopnje. Pravilno je ocenilo izvid in celotno izvedeniško mnenje postavljenega izvedenca. Očitanih procesnih kršitev pri izvajanju dokaza z izvedencem in o dokazni oceni o prekomerni osvetljenosti tožničine nepremičnine ni. Tudi dejansko stanje o prekomerni osvetljenosti hiše je pravilno in popolno ugotovljeno in ga tožena stranka zgolj z ugovori o neprimerni izobrazbi osebe, ki je tehnično izmerila vrednosti osvetljenosti nepremičnine, ne omaje.

11. Tudi pritožbeni očitki o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZPP in o kršitvi 22. člena Ustave RS so neutemeljeni. Protispisne so pritožbene navedbe, da se toženka ni mogla izjaviti o izbiri strokovne organizacije, s katero je postavljeni izvedenec opravil meritve osvetljenosti. Vročeno ji je bilo izvedenčevo obvestilo o organizaciji meritev na listovni številki 267, in sicer dovolj zgodaj, da bi se o izbiri izvajalca meritev lahko izjavila5, pa se ni. Če stranka pravice do izjave ne izkoristi, kršitve 5. člena ZPP ni.

12. V kontradiktornem postopku mora biti vsaki stranki omogočeno, da sodeluje v dokaznem postopku, kar vključuje tudi prisotnost pri izvajanju dokazov, postavljanje vprašanj izvedencem ter izjavo o rezultatih dokazovanja. V spisu res ni podatkov o tem, da bi bila toženka povabljena in navzoča pri meritvah osvetlitve, kar pa na pravilnost sklepa oziroma njeno pravico do izjave ni vplivalo. Tehnično poročilo s podatki o uporabljeni tehnični opremi, okoliščinah opravljenih meritev in merilnih rezultatih, ki jih prvič izpostavlja šele v pritožbi, ji je bilo vročeno pred obravnavo6. Po neposredni izvedbi tega dokaza in zaslišanju izvedenca na naroku, ji je bil odobren dodaten rok za podajo pisnih pripomb oziroma izjavo o tehničnem poročilu. Vse možnosti sodelovanja pri izvajanju dokaza je izkoristila. Aktivno je sodelovala tako pri zaslišanju izvedenca kot podala pisne pripombe na tehnično poročilo. Z vročitvijo tehničnega poročila in z obravnavanjem izvedeniškega mnenja na glavni obravnavi ji je bila v celoti zagotovljena možnost učinkovite izjave o izvedeniškem mnenju, čeprav ni bila navzoča pri vseh - tehničnih - aktivnostih izvedenca, ki so bile potrebne za njegovo izdelavo. Tudi vse pripombe, ki jih je podala na tehnično izvedbo meritev na naroku in v pisni vlogi, je sodišče obravnavalo in jih argumentirano ter s pravilnimi razlogi zavrnilo. Absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 14. in po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

13. V okviru ponujene tožbene trditvene in dokazne podlage je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo prejšnje posestno stanje in stanje po ugotovljenem motilnem dejanju (osvetlitev z novimi reflektorji in preusmeritev starih proti stanovanjski hiši tožnice). Ugotovilo je, da so bila že prej nogometna igrišča tožene stranke in tudi okolica (stanovanjska hiša tožnice) osvetljena; da prejšnja osvetlitev tožnice ni motila; da novi način osvetlitve povzroča tako močno bleščanje svetlobe v notranje prostore tožničine hiše, da to onemogoča njihovo uporabo. Opisne tožbene navedbe o prejšnjem posestnem stanju in motilnem dejanju so bile v celoti potrjene in ugotovljene z izpovedbo tožnice in prič, pa tudi z dokumentacijo (zlasti fotografije), ki jo je predložila tožnica. Zmotno stališče pritožnice, da bi tožnica prejšnje posestno stanje lahko dokazala le z meritvami predhodne osvetljenosti, je bilo kot prestrogo zavrnjeno že ob prvem sojenju (ko je bil tožbeni zahtevek ravno zato zavrnjen, v pritožbenem postopku pa sklep razveljavljen7). Pritožbeno sodišče ponavlja, da glede na dejanske ugotovitve v točki 17 meritve predhodne osvetljenosti niso potrebne, ob ugotovljenem spremenjenem dejanskem stanju pa tudi ne bi bile več izvedljive.

14. Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem (34. člen SPZ). O postavljenem tožbenem zahtevku za vzpostavitev prejšnjega stanja je sodišče odločilo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka. Pritožbeni očitki o kršitvi 2. člena ZPP in absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi nejasnega izreka so neutemeljeni. Tožnica je zahtevala znižanje osvetljenosti njene nepremičnine na krajevno običajno in sprejemljivo mero. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine o območju, v katerem sta obravnavani nepremičnini pravdnih strank (nogometno igrišče tožene stranke in stanovanjska hiša tožnice), je sodišče ugotovilo krajevno običajno mero svetlobnih imisij, upoštevaje materialnopravna izhodišča Uredbe o dopustnih mejah osvetlitve objektov na primerljivih območjih. Tožbenemu zahtevku je glede na v Uredbi navedena merila le delno ugodilo. Krajevno dopustno mero je določno opredelilo v izreku ter jo pojasnilo v razlogih sklepa, v presežku (glede trajanja in stopnje osvetlitve) pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev je pravilna in ni obremenjena z očitanimi procesnimi kršitvami.

15. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot pravilno tudi dokazno oceno in presojo sodišča prve stopnje, da spremenjeni način osvetljevanja igrišč povzroča prekomerno osvetljenost tožničine hiše. Ugotovitev, da izmerjene vrednosti osvetlitve bistveno presegajo vrednosti, določene z Uredbo, je oprta na podatke poročila o izvedenih meritvah, ki jih je izvedla pooblaščena strokovna organizacija. Toženka teh podatkov z ničemer ni ovrgla. Ne drži, da izvedeniško mnenje temelji zgolj na navedenih meritvah. Pritožnica prezre, da je izvedenec še pred izvedenimi meritvami v okviru postavljene mu naloge (upoštevaje podatke spisa), podal mnenje, da osvetljenost tožničine hiše kot posledica reflektorjev na nepremičnini v posesti tožene stranke ni krajevno običajna in pričakovana. Na podlagi tehničnih podatkov o reflektorjih ter fotografij o legi obravnavnih nepremičnin je izračunal matematični horizont in ugotovil, da so novi žarometi v nivoju in pod nivojem tožničine hiše, kar povzroča, da je njihova svetloba še dodatno moteča. Izračunal je tudi usmerjenost osvetlitve in podal mnenje, da je krajevno neobičajna, ker žarometi močno svetijo nad nogometno igrišče in v smeri proti tožničini hiši namesto v nogometno igrišče. Tudi v tem delu toženec izvedeniškega mnenja ni z ničemer omajal. Sodišče prve stopnje ga je skupaj z izvidom o meritvah osvetljenosti pravilno ocenilo in ugotovilo, da je nova osvetlitev tožničine hiše prekomerna in protipravna. Da je bila zaradi nje motena posest tožnice, se je zanesljivo prepričalo z njenim zaslišanjem, ki so ga potrdile tudi zaslišane priče. Nasprotna pritožbena dokazna ocena nima podlage v zbranem procesnem gradivu.

16. Zmotno je tudi pritožbeno naziranje, da tožnica zaradi ugotovljenih prepovedanih imisij nima posestnega varstva, temveč le možnost vložitve negatorne tožbe. Prepovedane imisije ne predstavljajo le neutemeljenega vznemirjanja lastninske pravice, ampak tudi motenje posesti. Posestnik lahko zaradi prekomernih oziroma prepovedanih imisij, ki onemogočajo normalno dotedanje izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru, uveljavlja tudi posestno varstvo.

17. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in pri odločanju ni zagrešilo uveljavljanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanih delih potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

18. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona. Zaradi neuspeha s pritožbo mora tožena stranka povrniti tožeči stranki 280 EUR njenih stroškov pritožbenega postopka. Odmerjeni so po priglašenem stroškovniku na red. št. 83 po veljavni Odvetniški tarifi8. Obsegajo odvetniško nagrado za sestavo odgovora na pritožbo, materialne stroške in DDV. V primeru zamude s plačilom bo tožena stranka dolgovala še zakonske zamudne obresti od odmerjenega zneska (387. člen OZ9) od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila10. 1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002. 3 Zobec, J., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga, stran 482. 4 Primerjaj: Zobec, J., kot zgoraj, Komentar k 245. členu ZPP, stran 481 - 482. 5 Po podatkih spisa na list. št. 267, 270 in 272 je obvestilo prejel devet dni pred izvedbo meritev. 6 Vsebovalo je: podatke o uporabljenih merilnih napravah, atmosferskih pogojih, lokaciji ter času meritev, vrsti merjenih virov in merilnih rezultatih, opis, fotografije merilnih točk in grafično ponazoritev meritev osvetljenosti (diagram) ter numerične podatke izmerjenih vrednosti. 7 Primerjaj točko 8 sklepa VSL II Cp 2004/2019. 8 Uradni list RS, št. 2/15 s spremembami. 9 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami. 10 Načelno pravno mnenje, Občna seja VSS, z dne 13. 12. 2006.