Jedro

Zakonodajalec je epidemijo aktualno dodal kot nov zakonski razlog za odlog izvršbe mimo pogojev v ZIZ. Za čas trajanja epidemije je izvršba odložena, če se ta nanaša na fizične osebe, kar je tudi primer v obravnavani zadevi (121. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - v nadaljevanju ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 203/20). Na podlagi tretjega odstavka 121. člena v zvezi s četrtim odstavkom 1. člena ZIUOPDVE je naveden ukrep odloga izvršbe (zaenkrat) podaljšan do dne 17. 3. 2021 (Sklep Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe, Uradni list RS, št. 12/21). Odlog izvršbe kot interventni ukrep mora sodišče druge stopnje upoštevati že po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se v II. in IV. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da navedeni točki glasita: „Predlogom dolžnika D. A. z dne 24. 6. 2019 in 17. 2. 2020 se delno ugodi in izvršba v pridruženih zadevah I 99/2019, I 451/2016, I 502/2018 in VL 65736/2019 odloži do 17. 3. 2021 oziroma za čas veljavnosti odloga izvršbe kot interventnega ukrepa za pomoč pri omilitvi posledic epidemije COVID-19. V ostalem se predlogi zavrnejo.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu izpodbijanega dela izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za odlog izvršbe dolžnikov A. A. in D. A. z dne 17. 2. 2020 v pridruženi zadevi In 46/2015 (I. točka izreka), zavrnilo predloga za odlog izvršbe dolžnika D. A. z dne 24. 6. 2019 in 17. 2. 2020 v pridruženi zadevi I 99/2019 (II. točka izreka), zavrnilo predlog za odlog izvršbe dolžnice A. A. z dne 17. 2. 2020 v pridruženi zadevi I 309/2016 (III. točka izreka), zavrnilo predlog za odlog izvršbe dolžnika D. A. z dne 17. 2 . 2020 v pridruženih zadevah I 451/2016, I 502/2018 in VL 65736/2019 (IV. točka izreka), zavrglo predlog dolžnika D. A. za ustavitev izvršbe v pridruženi zadevi I 99/2019 (V. točka izreka) in zavrnilo predlog za odlog izvršbe dolžnice S. K. z dne 17. 2. 2020 v pridruženi zadevi I 46/2015 (VI. točka izreka). S sklepom o popravi je popravilo v uvodu naveden znesek terjatve.

2. Dolžnik D. A. v pravočasni pritožbi izpodbija zavrnitev njegovih predlogov za odlog, in poziva sodišče, da ponovno presodi okoliščine, zaradi katerih za njega in družino takojšnja izvršba pomeni nevzdržen položaj. Pojasnjuje, da ima kot samostojni podjetnik minimalne dohodke, žena je brezposelna in prejema socialno pomoč, najmlajši sin obiskuje vrtec, hčerka pa šolo. Četudi bo stanovanje prodano, bodo dolgovi ostali. Trenutno stanje pa je zaradi epidemije posebej težko in nepredvidljivo. Dodaja, da v kraju bivanja ni mogoče najeti ali kupiti drugega stanovanja, na občinsko stanovanje pa se čaka leto ali več. Navaja, da pričakuje več razumevanja, da se zadeva uredi. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Republika Slovenija je pojasnila, da njen odgovor na pritožbo ni potreben. Tudi preostali upniki niso podali odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je glede na vsebino pritožbe upoštevalo, da dolžnik izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev njegovih predlogov za odlog izvršbe.

6. Odlog izvršbe je dopusten le izjemoma in začasno pod v zakonu predpisanimi omejenimi pogoji (71. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), ki jih je sodišče prve stopnje že obširno pojasnilo. V tem delu sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni navedeni zakonski pogoji za odlog izvršbe, in še dodaja kot odgovor na pritožbene navedbe:

7. V obravnavani zadevi se dolžnik sklicuje na izgubo doma. Tudi ta okoliščina sama zase še ni posebno upravičen razlog za odlog. Namen izjeme odloga izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe glede stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.1 Zaenkrat glede na ugotovljena dejstva temu ni tako.

8. Dolg v obravnavani zadevi je takšen, da presega vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe, kar dolžnik tudi sam priznava v pritožbi, ko navaja, da bo dolg ostal tudi po morebitni prodaji na javni dražbi. Zato ne pridejo v poštev posebni zakonski pogoji, ki se nanašajo na nesorazmernost prodaje nepremičnine za majhen dolg, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje. Če dolžnik nima dovolj drugih likvidnih sredstev, da bi bili upniki v celoti poplačani, ne more preprečiti prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, saj je poseg v njegovo premoženje dopusten z vidika upnikove pravice do učinkovite izvršbe. Morebiten dogovor o obročnem plačevanju v višini, ki ga trenutno zmore dolžnik, za kar si tudi sam prizadeva v pritožbi, je stvar dogovora med strankami; če o tem ni soglasja upnikov, mora sodišče izvršbo opraviti v obsegu, kot je bila dovoljena za vse zapadle obveznosti. Odlog izvršbe je namenjen le izjemnemu začasnemu zastoju v postopku, ne pa trajni preprečitvi izvršbe oziroma prodaje nepremičnine, za kar si neutemeljeno prizadeva dolžnik.

9. Izvršbo po pojasnjenem ni dopustno odložiti že zato, ker se prodaja nepremičnina, ki je dolžnikov dom, ki ga bo s tem izgubil, ampak le tedaj, ko dolžnik in njegova družina resnično ne bodo imeli kam (kar mora biti izkazano, praviloma z mnenjem socialne službe) ali je on ali njegova družina, ki z njim živi, v takšnem težkem položaju (zdravstvenem, psihičnem, socialnem), da bi bilo nečlovečno nadaljevati z izvršbo. Sodišče s tem ne zmanjšuje pomena izgube doma, ki zagotovo lahko močno vpliva na življenje dolžnika in njegove družine, a za odlog vendarle morajo obstajati posebej upravičeni razlogi, da že lahko govorimo o nečloveškem posegu z izvršbo; torej okoliščine, ki izgubo doma za dolžnika in njegovo družino delajo posebej težko in ne le v obsegu težav in nevšečnosti, ki redno spremljajo tako izgubo. Odlog izvršbe namreč lahko ponudi le nujno, začasno in omejeno varstvo socialnega človekovega dostojanstva, če in dokler njegovo varstvo ni ustrezno zagotovljeno preko ukrepov socialne države (socialnih služb) zunaj sodnega postopka. Res je, da so interesi mladoletnih otrok, kar izpostavlja dolžnik v pritožbi, posebej varovani, a tudi zanje velja, da skrb primarno prevzemajo starši, če ti tega niso zmožni, pa je dolžna zanje poskrbeti država v okviru ukrepov socialne narave. Ker je dolžnik navedel, da je njegova žena že prejemnica socialne pomoči, sodišče usmerja tudi dolžnika, da se čim prej obrne na center za socialno delo, če tega že ni storil. 10. V obravnavani zadevi je treba tudi upoštevati, da izvršba traja že več let, pri čemer je od vložitve zadnjega dolžnikovega predloga za odlog izvršbe preteklo več kot leto dni, s čimer je dolžnik dejansko že pridobil veliko časa, da najde rešitev za poplačilo dolgov; če to ni možno, pa je imel na voljo tudi čas za iskanje rešitev stanovanjskega vprašanja v posledici prodaje nepremičnine. Od dolžnika se namreč pričakuje, da se v socialni stiski skrbno čim prej tudi aktivno obrne po pomoč na pristojne socialne službe. Posplošeno zatrjevanje, da stanovanj za nakup in najem ni, ter da se na občinsko stanovanje čaka dolgo, ne zadošča. 11. Dolžnik je varovan pred takojšnjo izselitvijo iz v izvršilnem postopku prodane nepremičnine tudi s tem, da po prodaji nepremičnine sodišče določi razumen rok za izselitev (drugi odstavek 192. člena ZIZ).

12. Dolžnik v pritožbi izpostavlja tudi aktualno epidemijo. Zakonodajalec je epidemijo aktualno dodal kot nov zakonski razlog za odlog izvršbe mimo pogojev v ZIZ. Za čas trajanja epidemije je izvršba odložena, če se ta nanaša na fizične osebe, kar je tudi primer v obravnavani zadevi (121. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 – v nadaljevanju ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 203/20). Na podlagi tretjega odstavka 121. člena v zvezi s četrtim odstavkom 1. člena ZIUOPDVE je naveden ukrep odloga izvršbe (zaenkrat) podaljšan do dne 17. 3. 2021 (Sklep Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe, Uradni list RS, št. 12/21). Odlog izvršbe kot interventni ukrep mora sodišče druge stopnje upoštevati že po uradni dolžnosti.2 V tem obsegu je utemeljen tudi dolžnikov predlog za odlog.

13. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ostalem pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ker pritožbeni stroški niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019. 2 Sodišče bo moralo interventni odlog izvršbe upoštevati v vseh pristopljenih izvršilnih zadevah.