Jedro

Vprašanja iz katerih ni razvidno, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje kršilo in zakaj, ne predstavljajo pomembnih pravnih vprašanj v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Iz njih namreč ni mogoče ugotoviti, na katero vprašanje materialnega prava, ki bi bilo pomembno v smislu razvoja prava oziroma poenotenja sodne prakse, bi bilo treba odgovoriti. Tako splošno zastavljena vprašanja niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo lahko vsebinsko obravnavalo.

Okoliščina, da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva nezakonit, ne utemeljuje sama po sebi pomena zastavljenih vprašanj, saj je namen ZPŠOIRSP odprava posledic (škode), ki je nastala zaradi izbrisa kot nezakonitega ravnanja države, v predmetni zadevi pa gre za spor o posameznih vidikih pogojev, ki jih za izplačilo odškodnine določa zakon (npr. izpolnjenost pogoja dejanskega življenja revidentke v Republiki Sloveniji).

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa Upravne enote Ljubljana, št. 492-1579/2014-22 z dne 1. 2. 2016, s katero je ta zavrnil tožničin zahtevek za določitev denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Drugostopenjski organ je z odločbo, št. 492-81/2016/2 (1312-16) z dne 31. 3. 2016, zavrnil pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi vračilo stroškov revizijskega postopka. Revidentka je dne 26. 9. 2018 vložila novo vlogo z naslovom „Dopolnitev revizije“.

**K I. točki izreka:**

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev.1 Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revidentka kot pomembna pravna vprašanja izpostavlja naslednja vprašanja: "(1) Katere posledice izbrisa v smislu prve alineje tretjega odstavka 2. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP) predstavljajo upravičen razlog, da bi oseba zapustila RS?; (2) Ali sta upravni organ in sodišče dolžna pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja upravičenosti do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva iz 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP v zvezi s 1. alinejo tretjega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP upoštevati vse okoliščine, ki so pomembne in vplivajo na izpolnjevanje teh pogojev ter na kakšni podlagi lahko upravni organ in sodišče presodita, katere okoliščine bosta pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP v zvezi s 1. alinejo tretjega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP upoštevala kot utemeljene; in (3) Ali lahko upravni organ in sodišče odrečejo upravičenje do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, v kolikor je razlog za neizpolnjevanje pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP nezakonito ravnanje države? oziroma drugače povedano: Kako naj upravni organ in sodišče presojajo izpolnjevanje pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, v kolikor pogoja ni mogoče izpolniti zaradi nezakonitega ravnanja države?".

7. Po presoji Vrhovnega sodišča opisana vprašanja ne predstavljajo pomembnih pravnih vprašanj v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz njih ni razvidno, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje kršilo in zakaj.2 Iz postavljenih vprašanj ni mogoče ugotoviti, na katero vprašanje materialnega prava, ki bi bilo pomembno v smislu razvoja prava oziroma poenotenja sodne prakse, bi bilo treba odgovoriti. Tako splošno zastavljena vprašanja zato niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo lahko vsebinsko obravnavalo. Ob tem pa Vrhovno sodišče dodaja, da okoliščina, da je bil izbris nezakonit, ne utemeljuje sama po sebi pomena zastavljenih vprašanj, saj je namen ZPŠOIRSP odprava posledic (škode), ki je nastala zaradi izbrisa kot nezakonitega ravnanja države, v predmetni zadevi pa gre za spor o posameznih vidikih pogojev, ki jih za izplačilo odškodnine določa zakon (npr. izpolnjenost pogoja dejanskega življenja revidentke v Republiki Sloveniji). Tudi revidentkino nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki ga izraža v revizijskih razlogih, za dovoljenost revizije ne zadošča. 8. Ker revidentka v zvezi z zatrjevanimi procesnimi kršitvami ni postavila nobenega pomembnega pravnega vprašanja, so revizijske trditve v tej smeri nebistvene, saj pogoj pomembnosti pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

9. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.3 Teh pa revidentka v obravnavani zadevi ni izkazala, saj je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o odškodnini, ne pa o izbrisu revidentke iz registra stalnega prebivalstva, zato tudi s posledicami navedenega izbrisa ne utemeljuje posledic, ki bi izvirale iz izpodbijanega upravnega akta.

11. Ker revidentka ni izkazala pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. 12. Dopolnitev revizije, ki je bila vložena po pooblaščeni odvetnici 26. 9. 2018, pa je prepozna. Po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 lahko zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Roki za vložitev pravnih sredstev začnejo po drugem odstavku 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v obravnavani zadevi uporablja primerno (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), teči prvi naslednji dan od vročitve. Izpodbijana sodba je bila tožeči stranki vročena 26. 5. 2017. Po določbi prvega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se po določbi drugega odstavka 112. člena ZPP šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

13. Revidentka je dopolnitev revizije po pooblaščenki vložila 26. 9. 2018, 30 dnevni rok za vložitev revizije pa se je iztekel 26. 6. 2017. Iz navedenega izhaja, da je bila dopolnitev revizije vložena po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije, zato je glede na zgoraj citirane določbe prepozna. Dopolnitve revizije Vrhovno sodišče zato kot prepozne ni upoštevalo.

**K II. točki izreka:**

14. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), zato se v postopku pred Vrhovnim sodiščem določbe tega zakona ne uporabljajo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). 2 Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 68/2015 z dne 2. 4. 2015. 3 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013.