Jedro

Tožniku pravnega položaja stranke v denacionalizacijskem postopku ne daje položaj nekdanjega zakupnika tega zemljišča, pa tudi ne okoliščina, da je želel navedeno zemljišče odkupiti od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 27.7.2004. Z njo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, z dne 22.5.2003 s katero je bil zavrnjen njegov predlog za obnovo postopka v zadevi denacionalizacije, ki je bila končana s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji z dne 25.7.2002, v delu, ki se nanaša na parc. št. ... k.o. ....

Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik smiselno uveljavljal obnovo postopka po 1. in 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP lahko predlaga samo stranka, ki je sodelovala v postopku, katerega obnova se predlaga, kar pomeni, da se obnovitvena razloga iz 1. in 9. točke 260. člena ZUP izključujeta. Ker tožnik ni sodeloval v postopku, katerega obnovo predlaga, ne more uveljavljati obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP. Glede 9. točke 260. člena ZUP pa tožena stranka navaja, da zakon ne daje vsakemu subjektu položaja stranke, temveč le osebam, ki v postopku uveljavljajo oziroma varujejo svoj pravni interes. Za odločitev pa je odločilno dejansko stanje na dan izdaje odločbe, s katero je bil postopek končan na prvi stopnji in na ta dan veljavni predpis, v tem primeru Zakon o denacionalizaciji (ZDen). Kdo so stranke v postopku denacionalizacije je določeno v 60. členu ZDen. Tožnik meni, da je upravičen predlagati obnovo denacionalizacijskega postopka po 9. točki 260. člena ZDen, ker je imel parc. št. ... k.o. ... v zakupu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije vse do začetka leta 2003, ko mu je zakupno razmerje prenehalo zaradi vrnitve parcele v postopku denacionalizacije. Poleg tega je lastnik kozolca, postavljenega na tej parceli. Tožena stranka še ugotavlja, da zakupna pogodba tožniku ne daje statusa stranke v postopku denacionalizacije. Sicer pa je bilo v zakupni pogodbi določeno, da se zakupno razmerje za v njej navedene nepremičnine prekine, če bo zemljišče vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu. Takemu zakupniku ZDen v postopku denacionalizacije tudi ne daje pravice do ugovora glede vračila nepremičnine, zato tožniku ni mogoče priznati položaja stranke v postopku denacionalizacije. Tožniku bi bilo možno priznati status stranke le iz naslova vlaganj v vrnjeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njegovih pravicah. Ker pa je mogoče postavljeni kozolec, kot izhaja iz upravnih spisov, prestaviti, tožniku iz naslova vlaganj v navedeno nepremičnino ni mogoče priznati položaja stranke v postopku denacionalizacije.

Sodišče prve stopnje pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni pogojev za obnovo denacionalizacijskega postopka in se pri tem sklicuje na razloge, ki jih je v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka (2. odstavek 67. člena ZUS). Glede na določbe 1. odstavka 60. člena ZDen tožniku tudi po mnenju prvostopnega sodišča ni mogoče priznati položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. Prav tako tožniku ni mogoče priznati položaja stranke v postopku denacionalizacije po 2. odstavku 60. člena ZDen, saj postavitev kozolca, ki ga je mogoče prestaviti, čemur tudi tožnik v tožbi ne nasprotuje, ne predstavlja takih vlaganj v podržavljeno nepremičnino, da bi se zaradi tega tožniku moral priznati status stranke v postopku denacionalizacije.

Tožnik vlaga zoper navedeno sodbo pritožbo. V pritožbi navaja, da se s sodbo ne strinja, ker v postopku ni bil obravnavan kot stranka. Meni, da mu ta status dodeljuje ZUP, saj je svoj pravni interes izkazoval z dolgoletno vlogo za odkup navedene parcele. V tem primeru ne gre le za več kot dvajsetletno zakupno razmerje, ampak za njegov pravni interes, ki ga je izkazoval ves čas, vključno z vlogo za odkup navedene parcele, seveda pod pogoji, pod katerimi je bila parcela odkupljena njegovi materi. Zahteva obnovo postopka, v katerem bo ustrezno obravnavan.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba je pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje in pred njim tudi tožena stranka sta pravilno ugotovila, da v obravnavanem primeru nista podana razloga za obnovo pravnomočno končanega denacionalizacijskega postopka po 1. in 9. točki 260. člena ZUP.

Iz izpodbijane sodbe in podatkov upravnih spisov je razvidno, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS v pravnomočno končanem denacionalizacijskem postopku pok. upravičencu S.S. vrnil parcelo št. ... k.o. ..., in sicer kot nadomestno zemljišče. Tožnik, ki je imel za navedeno parcelo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije sklenjeno zakupno pogodbo, ima na navedeni parceli postavljen kozolec. Zakupno razmerje je tožniku v letu 2003 prenehalo zaradi vrnitve navedene parcele v postopku denacionalizacije. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje in tožene stranke, da sklenjena zakupna pogodba za navedeno zemljišče in lastništvo kozolca, ki stoji na tem zemljišču, tožniku ne dajeta statusa stranke v postopku denacionalizacije v smislu 1. in 2. odstavka 60. člena ZDen. ZDen namreč zakupniku ne daje pravice do ugovora glede vračila nepremičnine. Tožnik pa tudi ni uveljavljal vlaganj v denacionalizacijskem postopku, zato tudi iz tega naslova ne more uveljavljati priznanja lastnosti stranke v postopku.

Neutemeljen je tožnikov pritožbeni ugovor, da bi mu morala biti priznana lastnost stranke v denacionalizacijskem postopku. Kot že navedeno, mu pravnega položaja stranke v navedenem postopku ne daje položaj nekdanjega zakupnika tega zemljišča, pa tudi ne okoliščina, da je želel navedeno zemljišče odkupiti od Sklada Kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.