Jedro

Ker se je dedinja M.R. k dedovanju nujnega deleža priglasila, njene potomke, to je pritožnice, nimajo v tem zapuščinskem postopku nobenih pravic. Ker nimajo pravic, je njihova pritožba nedovoljena. Dedni dogovor, da prejme nujna dedinja za 1/6 zapuščine v naravi 1/2 nepremičnine 1772 k.o. I. predstavlja dogovor o načinu delitve zapuščine. Takšen dedni dogovor sodišče povzame v sklep o dedovanju le, če so ga vsi dediči sporazumno dogovorili. Namesto dediča sicer lahko v postopku sodeluje tudi njegov pooblaščenec, če ima za to posebno pooblastilo.

Izrek

Pritožbe V.R., M.N., F.K., R.S. se z a v r ž e j o .

Pritožbi M.R. se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se v točki II., kolikor niso določeni dedni deleži in III. v celoti r a z v e l j a v i in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku po pokojnem H.T. ugotovilo, da obstoji zapuščina in nepremičnin vpisanih v vl. št., vse k.o. J. ter in k.o. I. iz premičnega premoženja, to je neizplačane pokojnine pri ZPIZ-u in iz pasive, to je terjatve do zapuščine v znesku 151.771,00 SIT. Ugotovilo je, da je pokojnik 13.2.1990 sestavil sodno oporoko pod opr. št. N. , s katero je vse svoje premično in nepremično premoženje zapustil K.S.. Zato je za oporočno dedinjo razglasilo K.Š., za nujno dedinjo pa M.R.. Dednih deležev v izreku sklepa ni določilo, je pa v III. točki izreka povzelo dedni dogovor, ki sta ga sklenili oporočna dedinja in pooblaščenka nujne dedinje M.Z. in po katerem pripada nujni dedinji na račun njenega nujnega deleža 1/2 nepremičnine, to je parc. št. vpisane v vl. št. 1772 k.o. I., oporočna dedinja pa je od premoženja, ki gre njej, pooblaščenki nujne dedinje odstopila 1/2 na isti nepremičnini, ki jo po tem dogovoru za svoj dedni delež prejme nujna dedinja, zato je odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pri zapustniku lastnih nepremičnin, to je parceli št. vpisani v vložku št. k.o. I. vknjiži lastninska pravica na M.Z. do 1/2 in M.R. do druge polovice, pri ostalih nepremičninah, to je parc. št. vpisanih v vl. št. k.o. J. parc. št., vpisani v vl. št. k.o. J. in parc. št., vpisani v vl. št. k.o. I. pa se vknjiži lastninska pravica na K.Š.. Odločilo je še, da je K.Š. dolžna po pravnomočnosti sklepa o dedovanju plačati O. 21.053,00 SIT in D. znesek 130.718,00 SIT. ZPIZ-u pa je naročilo, da je dolžan neizplačano pokojnino nakazati K.Š..

Zoper sklep o dedovanju so se pritožile M.R., V.R., M.N., F.K. in R.S.. V pritožbi navajajo, da je v zapuščinskem postopku nujno dedinjo M.R. zastopala pooblaščenka M.Z., ki je v imenu nujne dedinje sklenila dedni dogovor po katerem je bilo 1/2 nepremičnine vpisane v vl. št. k.o. I., to je parc. št. vknjiženo na njeno ime. S takšno odločitvijo sodišča nujna dedinja in pa ostale pritožnice, ki so sestre pooblaščenke nujne dedinje ne soglašajo. Pritožnice ne nasprotujejo ugotovljenemu obsegu zapuščine in tudi ne veljavnosti oporoke, ne nasprotujejo ugotovitvi, da je oporočna dedinja K.Š., nasprotujejo pa dednemu dogovoru, ki ga je pooblaščenka M.Z. sklenila z oporočno dedinjo in po katerem se polovica nepremičnine navedene v III. točki izreka prepiše nanjo kot lastnico. Sodišče je sledilo nedovoljenemu razpolaganju pooblaščenke M.Z., ki jo je nujna dedinja pooblastila samo za zastopanje na zapuščinski obravnavi, ne pa tudi za sklenitev dogovora, po katerem sama pridobi polovico nepremičnine zase. Nujna dedinja ni pooblastila pooblaščenke, da v njenem imenu razdeli zapuščino. V tem zapuščinskem postopku tudi ni želela odstopiti del premoženja pooblaščenki, zato je ta vsekakor prekoračila dana pooblastila in podpisala dedni dogovor, ki je v celoti v nasprotju z pooblastilom, kot ji je bilo dano. Zato nujna dedinja in sestre pooblaščenke, ki imajo interes, da se sklep v tem delu razveljavi, saj bodo sicer po smrti nujne dedinje prikrajšane za del nepremičnin predlagajo razveljavitev sklepa v III. točki izreka in ponovno odločanje o dedovanju nujnega deleža. Pritožbe V.R., M.N., F.K. in R.S. niso dovoljene, pritožba M.R. pa je utemeljena.

K pritožbam sester pooblaščenke nujne dedinje : V.R., M.N., F.K. in R.S. so hčerke nujne dedinje oziroma sestre njene pooblaščenke in v tem svojstvu ne prihajajo v poštev kot dedinje po pokojnem H.T., saj se je k dedovanju priglasila njihova mati M.R.. V našem pravnem sistemu velja namreč načelo vstopne (reprezentacijske) pravice. Red dedovanja se določa po parentelah (linijah). Pravica potomca dediča nastopi šele, če dedič ne deduje. Ker se je dedinja M.R. k dedovanju nujnega deleža priglasila, njene potomke, to je pritožnice, nimajo v tem zapuščinskem postopku nobenih pravic. Ker nimajo pravic, je njihova pritožba nedovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče po 1. odst 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 163 ZD zavrglo.

K pritožbi nujne dedinje : Pritožbene navedbe, da je pooblaščenka s sklenjenim dednim dogovorom prevzela zapuščino, ki naj bi šla nujni dedinji, ne držijo. Iz dednega dogovora izhaja, da je tisti del zapuščine, ki naj bi se prepisal na M.Z., odstopila tej osebi oporočna dedinja od premoženja, ki ga podeduje ona, ne pa od premoženja, ki naj bi šel nujni dedinji.

Pritrditi pa je navedbam, da je pooblaščenka prekoračila pooblastilo, ki ji ga je nujna dedinja v tem postopku dala, saj je iz pooblastila na list. št. 18 spisa razvidno, da je M.R. hčerko Z.M. pooblastila samo, da jo zastopa na zapuščinski obravnavi po pokojnem bratu T.H., ne pa tudi, da v njenem imenu sklepa kakršenkoli dedni dogovor z oporočno dedinjo. Pooblaščenka zato ni imela pooblastila za sklenitev dogovora, s katerim je prišlo že do delitve zapuščine. Dedni dogovor, da prejme nujna dedinja za 1/6 zapuščine v naravi 1/2 nepremičnine k.o. I. predstavlja dogovor o načinu delitve zapuščine. Takšen dedni dogovor sodišče povzame v sklep o dedovanje le, če so ga vsi dediči sporazumno dogovorili. Namesto dediča sicer lahko v postopku sodeluje tudi njegov pooblaščenec, če ima za to posebno pooblastilo. Ker pa se v zapuščinskem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, bi tudi v tem postopku sodišče moralo upoštevati določbo 96. člena ZPP, po kateri pooblaščenec, ki ni odvetnik in nima izrecnega pooblastila, ne more skleniti v imenu pooblastitelja sodne poravnave. Dedni dogovor ima enak učinek. Tudi po določbi 76. člena Obligacijskega zakonika so pooblaščencu dovoljeni samo tisti pravni posli za katere je pooblaščen. Če ima splošno pooblastilo so mu dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje, zato pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve skleniti pogodbe o odtujitvi, obremenitvi nepremičnin ali skleniti poravnave. Pritožba nujne dedinje, ki izpodbija III. točko izreka sklepa o dedovanju, v kateri je sodišče prve stopnje zaradi sklenjenega dednega dogovora odredilo zemljiškoknjižne vpise, je zato utemeljena in je v tem delu moralo pritožbeno sodišče sklep o dedovanju po 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 163 ZD razveljaviti in vrniti zadevo v novo odločanje. Hkrati je razveljavilo tudi tč II., kolikor niso v sklepu o dedovanju določeni dedni deleži. Po 3. tč. drugega odstavka 214. člena ZD vsebuje sklep o dedovanju, če je več dedičev, tudi njihove dedne deleže. Določitev dednih deležev v izreku sklepa o dedovanju je nujna, če ne pride do sporazumne delitve zapuščine. V konkretni zadevi je zaradi pritožbenih navedb nujne dedinje vprašljivo, ali bo sklenjen v ponovnem postopku dedni dogovor, zato naj sodišče, če do dogovora ne pride, v sklepu o dedovanju določi dedni delež obeh dedinj. Ker M.Z. ni dedinja pa v primeru, da ne bo dogovora, sodišče tudi o odstopu deleža s strani oporočne dedinje tej osebi ne bo moglo odločiti v zapuščinskem postopku. S tem so pojasnjeni že napotki za nadaljnje delo v ponovnem postopku na prvi stopnji.