Jedro

Če so predmet dedovanja premoženjske pravice, ki so bile odvzete po predpisih iz 1. člena ZPVAS in so se te pravice vrnile agrarni skupnosti oziroma njenim članom po ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, se dedovanje izvede v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZPVAS. V tem primeru lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom o dedovanju z dne 12.4.2011 je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine; da je zapustnik dne 7.4.1989 napravil oporoko in za oporočne dediče določil J. Š., vnuka M. H., hčerko B. K., sina J. M., hčerko F. H. in vnukinjo S. S., s tem, da jim je določil posamezne parcele, pri čemer so oporočni dediči dediščino sprejeli; ugotovilo, da so ostale nepremičnine predmet zakonitega dedovanja ter ugotovilo, da so zakoniti dediči zapuščino sprejeli; ugotovilo, da so bile nepremičnine pod točko A.II.c-f, vrnjene zapustniku kot članu Agrarne skupnosti X, ugotovilo, da je le hči (B. K.) članica te skupnosti, ta dedinja pa je zapuščino (tudi) v tem obsegu sprejela, ugotovilo, da ostali dediči nujnega dednega deleža glede tega premoženja, niso zahtevali; proglasilo oporočne in zakonite dediče ter dedinjo nepremičnin, ki so bile zapustniku vrnjene kot članu agrarne skupnosti.

2. Zoper sklep o dedovanju sta dediča I. Š. in M. H. vložila pravočasni pritožbi. Pritožbeno sodišče je po vpogledu v spis, upoštevaje odgovor B. K. na pritožbi, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje s predlogom, da to sodišče postopa po prvem odstavku 173. člena Zakona o dedovanju (ZD) – da pritožbo samo obravnava in, če bodo izpolnjeni zakoniti pogoji za to, sklep o dedovanju samo ustrezno spremeni.

3. V nadaljevanju postopka so se dediči v pretežnem delu dogovorili in je sodišče prve stopnje dne 1.7.2014 izdalo sklep, s katerim je sklep o dedovanju z dne 12.4.2011 samo spremenilo v skladu z dogovorom dedičev, razen v delu dedovanja premoženja – nepremičnin, ki so bile zapustniku vrnjene kot članu agrarne skupnosti. V tem obsegu je sodišču druge stopnje ponovno predložilo sklep o dedovanju z dne 12.4.2011 s pritožbo, zoper še sporni del sklepa o dedovanju, zapustnikovega sina M. H. V še relevantnem obsegu pritožbe (list. št. 340), pritožnik navaja, da sodišče ni upoštevalo deležev na navedenih zemljiščih, niti ni upoštevalo, da je še v teku postopek pridobitev članstva v agrarni skupnosti za pritožnika. Sodišče tudi ni upoštevalo statusa parcele št. 741/1, ki je še v postopku lastninjenja. Opozarja, da je dedinja B. K. stara že 83 let, da je opustila kmetovanje in domačijo in vse skupaj propada.

4. Dedinja B. K. je na pritožbo odgovorila, zavrnila navedbe, da je opustila kmetovanje in domačijo in da vse propada, in pojasnila, da se ne glede na starost, še vedno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je zemljo, kljub nasprotovanju pritožnika, ves čas obdelovala.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, v skladu z 8. členom Zakona o ponovni vzpostaviti agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), se po tem zakonu vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po Zakonu o dedovanju. Pri tem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. Le dedinja B. K. je sodišču predložila potrdilo o članstvu v Agrarni skupnosti X (priloga A20). Kot je razvidno iz podatkov spisa, je tudi pritožnik predlagal, da ga navedena agrarna skupnost sprejme v članstvo, čemur pa ni bilo ugodeno. Pravilno je zato sodišče prve stopnje kot edino dedinjo navedenih premoženjskih pravic določilo zapustnikovo hči B. K. Da je postopek v zvezi s sprejemom pritožnika v članstvo v navedeni agrarni skupnosti še v teku, tožnik v pritožbi ni z ničemer izkazal (iz nadaljnjih podatkov spisa tudi izhaja, da pritožnik tudi kasneje članstva ni uspel pridobiti), niti ni zatrjeval, da mu agrarna skupnost članstvo odreka iz nerazumnih razlogov. Navedbe o starosti dedinje za odločitev niso pravnorelevantne, svojih zatrjevanj, da dedinja slabo skrbi za premoženje, pa ni z ničemer izkazal. Ker torej pritožnik nima pogojev za dedovanje premoženjskih pravic vrnjenih zapustniku na podlagi ZPVAS, tudi niso upoštevne njegove navedbe v zvezi z deleži na še spornih zemljiščih ali o statusu parcele št. 741/1. Kljub temu pritožbeno sodišče pripominja, da je iz podatkov zemljiške knjige v času odločanja sodišča prve stopnje (v aprilu 2011), izhajalo, da so predmet dedovanja tudi premoženjske pravice zapustnika na parceli št. 741/1 in da je zapustnikov delež na tem premoženju 6/487. 7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o dedovanju z dne 12.4.2011, v še izpodbijanem obsegu, potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).