Jedro

Razpolaganje s poslovnim prostorom (lastnim ali v najemu) je eden od osnovnih pogojev za opravljanje poslovne dejavnosti podjetnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo Občine z dne 10.3.1994, s katero je zavrnila tožnikov zahtevek za izdajo odločbe o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti, kot samostojni podjetnik posameznik, v poslovnih prostorih. V razlogih izpodbijane odločbe tožena stranka povzema ugotovitve prvostopnega upravnega organa, da je tožnik sklenil pogodbo o najemu poslovnih prostorov z dne 1.6.1991 z Delavskim prosvetnim društvom, kot najemodajalcem, čeprav je z navedenim poslovnim prostorom razpolagala občina, na katero je bila tudi vknjižena pravica uporabe in torej navedeno društvo ni imelo razpolagalne pravice na prostorih, ki jih je oddalo tožniku v najem. Ker tožnik ni izkazal odobritve občine navedene najemne pogodbe, je torej pogodba neveljavna, zaradi česar tožnik ni izpolnil predpisanih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti in je zato tožena stranka z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika.

V tožbenih ugovorih tožnik ponavlja pritožbene navedbe, da je najemno pogodbo sklenil z navedenim društvom že v letu 1991 in v teh prostorih tudi posloval, zaradi česar je bil v dobri veri, da najemodajalec ima razpolagalno pravico za oddajo poslovnih prostorov v najem, saj mu predstavniki društva ob sklepanju najemne pogodbe niso omenili, da nimajo dovoljenja občine za oddajo prostorov v najem.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V tej stvari ni sporno, da najemodajalec po najemni pogodbi z dne 1.6.1991 ni imel pravice razpolaganja na poslovnih prostorih, temveč je imetnik pravice uporabe na navedeni nepremičnini občina, katera pa Delavskega prosvetnega društva ni niti pooblastila za sklenitev navedene najemne pogodbe niti je ni odobrila potem, ko je bila sklenjena. Zato so pravilni zaključki tožene stranka v izpodbijani odločbi, da se po 3. odstavku 88. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 29/78, 39/85 in 2/89 - ZOR) v takem primeru šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena. Zato so tudi pravilne ugotovitve prvostopnega upravnega organa, s katerimi se strinja tožena stranka, da tožnik ne izpolnjuje vseh z zakonom predpisanih pogojev po določbi 2. odstavka 75. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 29/94) - ZGD), da lahko začne opravljati dejavnost na podlagi priglasitve pri organu, pristojnem za javne prihodke, ker ne razpolaga s poslovnimi prostori. To pa pomeni, da po citiranem zakonskem določilu pisna priglasitev ne more vsebovati obvezne označbe obrata in njegov sedež, kakor tudi ne dokazila, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti v skladu z zakonom. Na podlagi navedenega tudi ni pravno relevanten tožbeni ugovor, da je bil tožnik ob sklepanju navedene pogodbe v dobri veri, da najemodajalec sklepa veljavno najemno pogodbo. Ta okoliščina je lahko pomembna le za poslovno razmerje med tožnikom in društvom kot najemodajalcem po pogodbi z dne 1.6.1991. Glede na navedeno je izpodbijana odločba zakonita, tožba pa ni utemeljena, zaradi česar jo je sodišče zavrnilo po 2. odstavku 42. člena ZUS, katerega določbo, kakor tudi določbo ZOR, je smiselno uporabilo kot republiška predpisa, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).