Jedro

V obravnavanem primeru je, zaradi nezmožnosti izvedbe dogodka, pri čemer je razlog za to nezmožnost nastopil pred tem, ko je tožeči stranki nastala obveznost za plačilo po Pogodbi, za upravičene stroške treba šteti tiste stroške, ki se jim tožeča stranka ni mogla izogniti. To pa so stroški, ki so oz. bi tožeči stranki nastali v primeru odpovedi pogodbe, pri čemer dejstvo, ali je tožeča stranka dejansko odstopila od pogodbe, po oceni sodišča, ni odločilno. Ali in kakšni stroški so po Pogodbi v povezi z odpovedjo dogodka dejansko upravičeni, pa toženka ni ugotavljala.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 322-49/2021/406 z dne 20. 1. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju toženka) odločilo, da se vlogi tožeče stranke za delno povračilo stroškov organizacije za dogodke ne ugodi.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženka pojasnjuje, da je dne 3. 8. 2021 na spletni strani objavila Povabilo k najavi dogodkov in vlog v okviru izvedbe ukrepa Pomoč industriji srečanj in dogodkov. Tožeča stranka je dne 6. 12. 2021 kot organizator dogodka A. podala vlogo za pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov. V nadaljevanju obrazložitve se toženka sklicuje na določbe Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPGT), ki v prvem odstavku 34. člena določa, da lahko delno povračilo stroškov uveljavlja pravna ali fizična oseba, ki organizira dogodek ali dogodke, ali je prijavljena kot razstavljavec v Republiki Sloveniji, ter izpolnjuje pogoje, določene v navedenem členu. Izvedba dogodka je morala biti načrtovana v Republiki Sloveniji v obdobju od vključno 1. 8. 2021 do vključno 31. 12. 2021, upravičeni stroški na podlagi 33. in 34. člena ZIUPGT pa so morali nastati neposredno v povezavi z organizacijo dohodka. Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov vključuje povračila v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov zaradi odpovedi ali 60 odstotkov zaradi omejene izvedbe dogodkov, pri čemer morajo skupni stroški dogodka znašati najmanj 10.000,00 EUR. V obravnavanem primeru skupni stroški dogodka znašajo manj kot 10.000,00 EUR, zato tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 33. člena ZIUPGT. Vloga pa tudi ni v skladu s tretjo alinejo 34. člena ZIUPGT, na podlagi katere prijavitelj ni upravičen do povrnitve stroškov prireditve, katerih datum izvedbe je določen tako, da je že v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ni mogoča. Iz Pogodbe o nastopu št. 1-2021 (v nadaljevanju Pogodba) s podjetjem B., d.o.o. izhaja, da bi lahko organizator prireditve koncert odpovedal posredniku agentu do 23. 11. 2021, ko mu je zapadlo plačilo 50% avansa v višini 32.850,00 EUR. Na podlagi Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (v nadaljevanju Odlok), ki je stopil v veljavo 8. 11. 2021, je bilo namreč v času zapadlosti predplačila za izvedbo dogodka jasno razvidno, da izvedba prireditev s stojišči ni bila dovoljena. Vlogi tudi niso bila priložena vsa potrdila o plačilu.

3. Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila tožbo, v kateri navaja, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, zato je bilo tudi napačno uporabljeno materialno pravo. Ne drži, da skupni stroški dogodka znašajo manj kot 10.000,00 EUR. Tožeča stranka je namreč v svoji vlogi jasno opredelila višino stroškov, ki so znašali 34.896,00 EUR brez davka na dodano vrednost, zato so zaključki toženke napačni. Iz povabila toženke k najavi dogodkov je razvidno, da se vloge lahko odda za dogodke, ki so bili načrtovani za izvedbo v Republiki Sloveniji od vključno 1. avgusta 2021 do vključno 31. 12. 2021. Tožeča stranka je Pogodbo s pogodbeno stranko sklenila dne 27. 9. 2021, ko je bila izvedba tovrstnega nastopa mogoča, saj je Odlok stopil v veljavo šele 8. 11. 2021, pri čemer je pogodbena obveznost tožeče stranke nastala s podpisom Pogodbe. Navedba toženke, da bi lahko tožeča stranka kot organizator prireditve odpovedala Pogodbo do 23. 11. 2021, ko je zapadlo plačilo avansa, je neutemeljena, upoštevajoč dejstvo, da tožeča stranka ni bila dolžna Pogodbe odpovedati, prav tako slednje ni niti pogoj, skladen z ZIUPGT. Ta namreč jasno določa, da upravičenec ni upravičen do delnega povračila stroškov za prireditve, katerih datum izvedbe je določen tako, da je že v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih ni mogoča. V konkretnem primeru je bil datum izvedbe in nastanka dogodka določen v sami Pogodbi z dne 27. 9. 2021, torej v času, ko ukrepi, na podlagi katerih izvedba dogodka ne bi bila mogoča, niso veljali. Tudi iz vloge za delno povračilo stroškov organizacije za dogodke jasno izhaja, da je bistven element upravičenosti delnega povračila stroškov izvedbe dogodka datum začetka postopka organizacije dogodka. Tožeča stranka pa v času nastanka dogodka, torej 27. 9. 2021, ni vedela niti ni mogla vedeti, da izvedba dogodka ne bo mogoča zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti šele več kot mesec dni kasneje. Kot upravičeni stroški načrtovanega dogodka so navedena dokazila o začetku postopka organizacije dogodka, in sicer plačani računi od 13. 3. 2020 do 31. 12. 2021. Navedeno kaže na to, da so utemeljeni vsi stroški, ki so nastali v zvezi z dogodki, ki so bili načrtovani, še preden so bili uvedeni ukrepi, in bili plačani v obdobju od 13. 3. 2020 do 31. 12. 2021. Toženka je bila dolžna ravnati skladno z načelom materialne resnice in bi morala ugotoviti resnično dejansko stanje. Ker navedeno ni bilo upoštevano, sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Toženki naj se naloži tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je med strankama spor o tem, ali je tožeča stranka po določbah ZIUPGT upravičena do pomoči v obliki delnega povračila stroškov organizacije dogodka „A.“, ki ga je načrtovala za dne 4. 12. 2021, in ki je bil odpovedan zaradi epidemije oziroma omejitev, ki so jih določali takrat veljavni predpisi zaradi zajezitve nalezljive bolezni COVID-19. 6. Po ZIUPGT, ki je med drugim določal ukrepe pomoči industriji srečanj in dogodkov, je bila do omenjene pomoči upravičena pravna ali fizična oseba, ki je organizirala dogodek ali dogodke ter je izpolnjevala pogoje, določene v prvem odstavku 34. člena ZIUPGT. Organizator dogodkov je moral biti med drugim registriran za eno izmed v zakonu taksativno naštetih dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (druga alineja prvega odstavka 34. člena ZIUPGT). Zaradi epidemije ali predpisov, s katerimi je bilo opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno, je moral dogodek iz prvega odstavka 33. člena ZIUPGT (kongresni turizem, organizacijo prireditve, koncert, sejem ali drugi podoben dogodek) odpovedati ali izvesti omejeno (4. alineja prvega odstavka 34. člena ZIUPGT). Izvedba dogodka, katerega skupni stroški so morali znašati najmanj 10.000,00 EUR (prvi odstavek 33. člena ZIUPGT), je morala biti načrtovana v Republiki Sloveniji od vključno 1. avgusta 2021 do vključno 31. decembra 2021 (drugi odstavek 33. člena ZUIPGT).

7. V obravnavanem primeru je toženka zaključila, da so skupni stroški dogodka znašali manj kot 10.000,00 EUR, zato po njeni oceni tožeča stranka ni izpolnila pogoja iz prvega odstavka 33. člena ZIUPGT. V zvezi z navedenim zaključkom toženka ni podala nobenega pojasnila. Ob upoštevanju navedb tožeče stranke, da je v svoji vlogi jasno opredelila višino stroškov, ki so znašali 34.896,00 EUR, kar izhaja tudi iz spisovne dokumentacije, sodišče ugotavlja, da so zaključki toženke v očitnem nasprotju z vsebino tožničine vloge. Ker obrazložitve izpodbijanega sklepa v tem delu ni, sodišče ni moglo opraviti preizkusa pravilnosti odločitve in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.

8. Toženka tožničini vlogi ni ugodila tudi iz razloga neizpolnjevanje pogoja iz tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT. Tožeči stranki očita, da je že v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka vedela, da izvedba dogodka dne 4. 12. 2021 zaradi sprejetih omejitev ne bo mogoča. Tožeča stranka bi lahko do 23. 11. 2021, ko je zapadlo plačilo 50% avansa, odpovedala koncert, pa tega ni storila.

9. V 6. alineji tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT je določeno, da upravičenec ni upravičen do delnega povračila za prireditve, katerih datum izvedbe je določen tako, da je že v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ni mogoča. 10. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da iz _Vloge za delno povračilo stroškov organizacije za dogodke_ izhaja, da je bistven element upravičenosti delnega povračila stroškov izvedbe dogodka, datum začetka postopka organizacije dogodka. Tožeča stranka je 3. 9. 2021 najavila izvedbo dogodka „A.“ z oddajo vloge „_Najava dogodka za delno povračilo stroškov organizacije za dogodke_“. Dne 27. 9. 2021 je tožeča stranka s posrednikom B., d.o.o. sklenila Pogodbo. Odlok, ki je med drugim začasno prepovedal vse javne prireditve in javne shode, slavja, praznovanja ter poročne slovesnosti, pa je začel veljati šele 8. 11. 2021. To pomeni, da je bila izvedba dogodka dne 4. 12. 2021, v času najave dogodka (3. 9. 2021) in sklenitve Pogodbe s posrednikom B., d.o.o. (27. 9. 2021) še mogoča, tožeča stranka pa ob najavi dogodka ni vedela ali mogla vedeti, da izvedba dogodka zaradi sprejetih omejitev ne bo mogoča. 11. Toženka tožeči stranki očita, da bi lahko Pogodbo odpovedala do 23. 11. 2021, ko je v plačilo zapadlo 50 % avansa v višini 32.850,00 EUR. V zvezi z navedenim tožeča stranka meni, da ni bila dolžna odpovedati Pogodbe. Okoliščine konkretnega primera, kjer je razlog, ki je onemogočil dogodek, nastopil še preden je katera od pogodbenih strank izpolnila svoj del pogodbenih obveznosti, vpliva na obseg upravičenih stroškov, do povračila katerih je skladno s prvim odstavkom 33. člena ZIUPGT upravičen tožnik. Sodišče opozarja na tretji odstavek 33. člena ZIUPGT, kjer je določeno, da so upravičeni stroški le tisti stroški, ki so upravičencu nastali neposredno v povezavi z organizacijo srečanj in dogodkov. Sodišče se zato strinja s toženko, da je za upravičene stroške, ki so tožeči stranki nastali po Pogodbi s B., d.o.o., treba šteti le stroške v posledici odpovedi Pogodbe. V obravnavanem primeru je, zaradi nezmožnosti izvedbe dogodka, pri čemer je razlog za to nezmožnost nastopil pred tem, ko je tožeči stranki nastala obveznost za plačilo po tej Pogodbi, za upravičene stroške treba šteti tiste stroške, ki se jim tožeča stranka ni mogla izogniti. To pa so stroški, ki so oz. bi tožeči stranki nastali v primeru odpovedi pogodbe, pri čemer dejstvo, ali je tožeča stranka dejansko odstopila od pogodbe, po oceni sodišča, ni odločilno. Ali in kakšni stroški so po Pogodbi v povezi z odpovedjo dogodka dejansko upravičeni, pa toženka ni ugotavljala, zato je tudi v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in ga bo treba ugotoviti v ponovljenem postopku.

12. Zaradi pomanjkljive obrazložitve in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče tožbi na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku se bo toženka morala pred odločitvijo po vsebini opredeliti do navedb tožeče stranke in po ugotovljenem dejanskem stanju, skladno z navodili sodišča, odločitev obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti.

13. Sodišče je odločilo na seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR. Te stroške skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče naložilo v plačilo toženki.