Jedro

Združitev imamo, kadar tožnik uveljavlja poleg glavnega zahtevka še enega pomožnega, toda temu pomožnemu naj sodišče ugodi le, če bi se v pravdi izkazalo, da ne obstaja glavni zahtevek. Če sodišče ugotovi, da je podan (utemeljen) glavni zahtevek, izda sodbo le o glavnem zahtevku, ničesar pa ne izreče o eventualnem zahtevku, saj je bil slednji postavljen le za primer, če bi ne bil utemeljen (predhodni) glavni zahtevek. Če sodišče ugotovi, da ni podan (utemeljen) glavni zahtevek, mora ta zahtevek izrečno zavrniti, ker je to predpostavka za odločanje (in ugoditev) eventualnemu zahtevku. Če sodišče ugotovi, da je podan (utemeljen) glavni zahtevek, ugasne litispendenca eventualnega zahtevka z učinkom ex tunc (retroaktivno). Z ugasnitvijo litispendence pa velja, da eventualni zahtevek niti ni bil postavljen. Če v primeru ugoditve glavnemu zahtevku sodišče v drugem postopku ugodi podrednemu zahtevku, ki je bil uveljavljan samostojno, gre za neupoštevno sodbo, ki ima svoj izvor v stvarnih razlogih. Takšna sodba bi lahko postala le formalno (ne pa tudi materialno) pravnomočna (in ne bi bila izvršilni naslov).

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se tožba zavrže. 2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 89.280,00 SIT pravdnih stroškov, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe na ugotovitev obstoja izločitvene pravice (razvezo pogodbe z dne 22.05.1995, izstavitev listine in plačilo 56.402.292,50 SIT s pripadki) postopek ustavilo (2. točka izreka prvostopenjske odločbe - sklepa). Ugotovilo pa je obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke (stečajnega dolžnika) v znesku 8.647.707,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.12.1996 do plačila (1. točka izreka prvostopenjske odločbe - sodbe). Pri tem je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške (3. točka izreka prvostopenjske odločbe). Tožena stranka se je pritožila proti prvostopenjski sodbi (tj. proti 1. točki izreka in posledično proti 3. točki izreka prvostopenjske odločbe). Uveljavljala je vse pritožbene razloge. Prvenstveno je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, podrejeno pa spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oz. zavrženjem tožbe. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Tožeča stranka je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 11.02.1997, opr. št. St 39/96-20-6 (priloga A8), napotena, da zoper stečajnega dolžnika in upnika (drugotoženo stranko, zoper katero pa je bila tožba naknadno umaknjena) pred sodiščem začne postopek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice (na nepremičnini, vpisani pri vl. št. xxx, k.o. S.), podrejeno pa na ugotovitev obstoja prerekane terjatve v znesku 65.050.000,00 SIT s pripadki. Torej je bila na pravdo napotena z eventualno kumuliranim zahtevkom (po 2. odstavku 188. člena starega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) oz. po 3. odstavku 182. člena novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99)). Eventualna kumulacija je podana, kadar tožnik poleg glavnega zahtevka uveljavlja še pomožnega, toda temu pomožnemu zahtevku naj sodišče ugodi le, če bi se v pravdi izkazalo, da ne obstaja glavni zahtevek. Če sodišče ugotovi, da je podan (utemeljen) glavni zahtevek, izda sodbo le o glavnem zahtevku, ničesar pa ne izreče o eventualnem zahtevku, saj je bil slednji postavljen le eventualno, tj. za primer, če bi ne bil utemeljen (predhodni) glavni zahtevek. Če pa sodišče ugotovi, da ni podan (utemeljen) glavni zahtevek, mora ta zahtevek izrečno zavrniti, ker je to predpostavka, da lahko ugodi eventualnemu zahtevku. Več o tem gl. dr. Jože Juhart: "Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije", Univerzitetna založba v Ljubljani, str. 273-274, paragraf 95, V.3.. Sodišče namreč ne more odločati o (naslednjem) eventualno postavljenem zahtevku, če ni predhodno odločilo o glavnem zahtevku (gl. judikat VSH z dne 26.12.1975, opr. št. Gž 4794/73, objavljen v Pregledu VSH, št. 7/75, str. 48). Iz podatkov spisa, katerim ni oporekala, izhaja, da je bilo glavnemu zahtevku tožeče stranke ugodeno, čeprav ne v tem postopku, ampak v pravnomočno končanem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 75/96. Zato je tožeča stranka z vlogo z dne 16.09.1999 (redna št. 9) tudi umaknila tožbo za glavni zahtevek (in delno za podredni). Tožeča stranka je bila namreč (s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici) že vpisana v zemljiški knjigi kot edini lastnik izločevane nepremičnine (gl. VI. točko omenjene vloge). Z ugoditvijo glavnemu zahtevku pa je ugasnila litispendenca (visečnost) eventualnega zahtevka, in sicer z učinkom ex tunc (retroaktivno), zaradi česar velja, da eventualni zahtevek (ki je bil po umiku glavnega zahtevka uveljavljan samostojno) niti ni bil postavljen. Ker je izrečno zavrnjen glavni zahtevek predpostavka za odločanje (in ugoditev) eventualnemu zahtevku, se pokaže, da je sodišče prve stopnje glede na poprej navedeno odločilo o nepostavljenem zahtevku. Pri izpodbijani sodbi gre torej za neupoštevno sodbo, ki ima svoj izvor v stvarnih razlogih. Takšna sodba bi lahko postala le formalno (ne pa tudi materialno) pravnomočna (in ne bi bila izvršilni naslov), če je tožena stranka v obravnavanem primeru ne bi izpodbijala že s pritožbo. O tem gl. dr. Jože Juhart: prav tam, str. 440, paragraf 158, IV.. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo (na ugotovitev obstoja neumaknjenega dela podrednega zahtevka) zavrglo (1. točka izreka). Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je sodišče druge stopnje na podlagi 2. odstavka 165. člena ZPP/99 priznalo 89.280,00 SIT pravdnih stroškov, ki so razvidni iz vloženega stroškovnika (gl. list. št. 51). Gre za plačane stroške sodnih taks za odgovor na tožbo v znesku 32.275,00 SIT ter za stroške kopij zapisnikov o naroku z dne 26.11.1999 (v znesku 300,00 SIT), z dne 19.01.2000 (v znesku 480,00 SIT) in z dne 02.06.2000 (v znesku 225,00 SIT). Gre pa tudi za odvetniške stroške, ki jih je sodišče druge stopnje odmerilo na podlagi 1. odstavka 16. člena veljavne Odvetniške tarife (OT), in sicer za 450 točk za zastopanje na naroku dne 02.06.2000 (po tar. št. 15/1), za stroške čakanja na začetek naroka od 12.45 do 13.50 (po 2. odstavku 13. člena OT) in za plačilo za porabljeni čas od 13.50 do 14.30 (po 1. odstavku 13. člena OT), skupno torej za 560 točk oz. ob upoštevanju veljavne vrednosti točke (100,00 SIT) za 56.000,00 SIT odvetniških stroškov. Ne gre pa za nadomestilo za odsotnost iz pisarne (po 3. odstavku 13. člena OT), saj gre takšno nadomestilo samo v času potovanja za stranko, medtem ko je v konkretnem primeru odvetnica B. toženo stranko zastopala na naroku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. (Dr Jože Juhart - Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, paragraf 95, 95/5/3, 158, 158/4; VSH Gž 4794/73 (26/12/1975).