Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sklep I U 1532/2014

ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.1532.2014 Upravni oddelek

stvarna pristojnost dopis sodnega sveta prenehanje sodniške funkcije drugo sodno varstvo
Upravno sodišče
29. september 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za tožnico je sporno to, da ne more opravljati dela na Okrožnem sodišču zgolj na podlagi obvestila in, da je bila odjavljena iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Po presoji sodišča je sodno varstvo pri tovrstnih zahtevkih zagotovljeno v delovnem in socialnem sporu.

Izrek

Upravno sodišče Republike Slovenije se izreka za stvarno nepristojno za odločanje o tej zadevi.

Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva skupaj s tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnica je vložila tožbo na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker meni, da so ji tožene stranke s svojimi dejanji posegle v njene človekove pravice in temeljne svoboščine in da nima zagotovljenega drugega sodnega varstva. Pojasnjuje, da je bilo z oceno sodniške službe Personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani ugotovljeno, da ne ustreza sodniški službi, Sodni svet RS naj bi to oceno potrdil in potem do dneva vložitve tožbe ni prejela nobene odločbe Sodnega sveta. Na Okrožnem sodišču so ji vročili dopis Sodnega sveta, kjer je navedeno, da ji je prenehala sodniška funkcija. Ob prihodu na Okrožno sodišče ni smela vstopiti v dotedanjo pisarno, isto sodišče jo je odjavilo iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Spada v varovano kategorijo delavcev, saj ji je do polne upokojitve manjkalo manj kot pet let. Podrobneje pojasnjuje, katere ustavne pravice so ji bile kršene in predlaga, naj sodišče ugotovi, da so ji tožene stranke kršile ustavno pravico do enakosti pred zakonom, pravico do enakega varstva pravic, pravico do sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva s tem, ko so ji pred izdajo in pravnomočnostjo odločbe Sodnega sveta preprečile dostop do delovnega mesta, preprečile opravljanje dela in jo odjavile iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Hkrati zahteva tudi izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, s katero naj sodišče odredi, da so ji tožene stranke dolžne do pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o potrditvi ocene personalnega sveta višjega sodišča omogočiti dostop do delovnega mesta na Okrožnem sodišču v Kranju in opravljanje dela v okviru izobrazbe in znanj ter jo prijaviti v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Državno pravobranilstvo v odgovoru na tožbo in na zahtevo za izdajo začasne odredbe navaja, da ne more nastopati kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije v tem primeru, ker je lahko v upravnem sporu le zastopnik javnega interesa. Drugo tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, zakaj je po njenem mnenju postopek prenehanja sodniške funkcije ustrezen, vendar zaradi narave svoje odločitve sodišče njenega odgovora ne bo povzemalo. V zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa pojasnjuje, da udejanjanje take začasne odredbe ni v njeni pristojnosti. Navedbe o težko popravljivi škodi pa tudi niso dovolj konkretizirane. Predlaga, da sodišče tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne.

Tretje tožena stranka pa v odgovorih na tožbo in na zahtevo za izdajo začasne odredbe med drugim pojasnjuje, da je po Zakonu o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) določeno, da sodniku sodniška funkcija preneha, če iz ocene sodniške službe izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi. V tem primeru mu na podlagi 7. točke prvega odstavka 74. člena ZSS preneha sodniška funkcija po samem zakonu, pri čemer iz tretjega odstavka 74. člena ZSS izhaja, da se v takem primeru šteje, da je razlog za prenehanje sodniške funkcije podan z dnem, ko Sodni svet potrdi tako oceno sodniške službe. Torej sodniška funkcija preneha z dnem potrditve negativne ocene sodniške službe in ne šele z vročitvijo pisne odločbe. Tožnica bo lahko svoje pravice uveljavljala od trenutka vročitve odločbe dalje in v rokih, kot jih določa veljavni zakon. V zahtevi za izdajo začasne odredbe tožnica zahteva, da ji tretje tožena stranka omogoči opravljanje dela kot strokovne sodelavke, torej nadaljevanje delovnega razmerja, pri tem pa ne navaja, na kateri podlagi zahteva omogočanje takšnega dela. Tretje tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne.

Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

Tožnica vlaga tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe z zahtevki, da naj upravno sodišče ugotovi, da so ji bile kršene ustavne pravice zaradi tega, ker ji je bil na podlagi obvestila preprečen dostop do delovnega mesta in opravljanje dela in ker je bila odjavljena iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Razen tega zahteva, naj sodišče naloži toženim strankam, da so ji dolžne omogočiti dostop do delovnega mesta na Okrožnem sodišču, opravljanje dela v okviru njene izobrazbe in znanj ter da naj sodišče naloži toženim strankam, da so jo dolžne prijaviti v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Iz teh tožbenih zahtevkov izhaja, da se zdi tožnici sporno to, da ne more opravljati dela na Okrožnem sodišču zgolj na podlagi obvestila in sporno se ji zdi to, da je bila odjavljena iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Ob tako postavljenih zahtevkih, kot jih je tožnica postavila v tožbi in zahtevi za izdajo začasne odredbe, kot sta predhodno povzeti, sodišče meni, da ima tožnica zagotovljeno drugo sodno varstvo v smislu prvega in drugega odstavka 157. člena Ustave, ki prav odsotnost drugega sodnega varstva opredeljujeta kot procesno predpostavko za dopustnost dostopa do sodnega varstva v upravnem sporu (1. člen ZUS-1). Po presoji sodišča je sodno varstvo pri tovrstnih zahtevkih zagotovljeno v delovnem in socialnem sporu, saj prvi odstavek 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih med drugim določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja ( točka a)) kot tudi o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki (točka b)). 7. člen citiranega zakona pa v prvem odstavku v 1. točki določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v 2. točki pa določa, da je socialno sodišče pristojno tudi za odločanje v sporih na področju zdravstvenega zavarovanja. Med tovrstne spore med drugim spadajo tudi spori o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o pravici do in iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanja prispevkov za to zavarovanje. O tem, ali lahko tožnica še naprej opravlja svoje delo ali pa drugo primerno delo oziroma ali so jo tožene stranke dolžne prijaviti v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, lahko odloča le pristojno delovno in socialno sodišče glede na take zahtevke, kot jih postavila tožnica.

Tožnica je sicer tožbo vložila na podlagi 4. člena ZUS-1, vendar po navedenem določilu v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika le takrat, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Glede takih zahtevkov, ko jih je postavila tožnica, pa je zagotovljeno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo v delovnem in socialnem sporu. Sodišče še pojasnjuje, da je treba zahtevke, ki se nanašajo na to, ali je tožnica še naprej upravičena opravljati delo na Okrožnem sodišču in ali jo je delodajalec dolžan prijaviti v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, treba tudi razlikovati od zahtevkov, ki so povezani s pravilnostjo postopka ugotovitve prenehanja sodniške funkcije, kjer pa je sodno varstvo omogočeno v upravnem sporu zoper dokončno odločitev oziroma dokončni posamični (upravni) akt v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato tudi glede tega ni možen dodatno še upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic, ker obstaja možnost rednega upravnega spora.

Ker je torej glede na zgoraj navedeno v zvezi z tožničinimi zahtevki zagotovljeno sodno varstvo v delovnem in socialnem sporu, je za reševanje te zadeve pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Glede na povedano je upravno sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter je odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču RS v Ljubljani, kot stvarno pristojnemu sodišču.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia