Jedro

Sodišče je s sklepom o izvršbi dopustilo izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše. Sodišče je sklep o izvršbi izdalo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je bilo dolžnici kot drugotoženi stranki naloženo, da se v roku 8 dni od prejema prvostopne sodbe izseli iz stanovanjske hiše. Iz sodbe še izhaja, da je sodišče v pravdnem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek glede prvotožene stranke (tretje udeleženke).

Ugovor tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ ima tudi tisti, katerega bi predlagana izpraznitev in izselitev zadela, pa upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, niti se izvršilni naslov, ki se nanaša na dolžnika (konkretno: drugotoženo stranko) nanj ne nanaša (ker ima samostojno pravico - natančneje: od dolžnika samostojno pravico, ki preprečuje izvršbo).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II. Tretja udeleženka in upnik krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo ugovor tretje udeleženke B. P. proti sklepu o izvršbi in (II.) jo poučilo, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba z odstranitvijo oseb (razen dolžnice ...) in stvari, ki se nahajajo v stanovanjski hiši na naslovu T., parc. št. 5 k. o. X, ter z izročitvijo izpraznjene stanovanjske hiše v posest B. B. (upniku), ni dopustna.

2. Tretja udeleženka se je zoper sklep pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in navedel, da se tretja udeleženka spreneveda, da sicer ugovor ni bil niti obrazložen oziroma da tretji sploh nima pravnega interesa, da bi sodeloval v predmetnem postopku, ker ni lastnik predmetne nepremičnine.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Sodišče je s sklepom o izvršbi dopustilo izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše na naslovu T. tako, da se odstrani osebe in stvari, ki se nahajajo v stanovanjski hiši na naslovu T., ter z izročitvijo izpraznjene hiše upniku. Sodišče je sklep o izvršbi izdalo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je bilo dolžnici kot drugotoženi stranki naloženo, da se v roku 8 dni od prejema prvostopne sodbe izseli iz stanovanjske hiše na naslovu v T., stoječe na parc. št. 5 k. o. X (IV. točka izreka). Iz sodbe še izhaja, da je sodišče v pravdnem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se je glasil: „Tožena stranka B. P. (v tej zadevi gre za tretjo udeleženko) je dolžna v roku 8 dni od prejema prvostopne sodbe izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu v T., stoječe na parc. št. 5 k. o. X“.

7. V tem postopku je tretja udeleženka (sedaj pritožnica) vložila ugovor tretjega in navedla, da je dedinja oziroma lastnica nepremičnine, ki je predmet izselitve. V pritožbi izpostavlja prav obseg pravnega varstva, kot je bilo upniku (tožeči stranki po sodbi) zagotovljeno v sodbi Okrajnega sodišča v Kranju P 262/2011 z dne 9. 4. 2013. 8. Ugovor tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ ima tudi tisti, katerega bi predlagana izpraznitev in izselitev zadela, pa upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, niti se izvršilni naslov, ki se nanaša na dolžnika (konkretno: drugotoženo stranko) nanj ne nanaša (ker ima samostojno pravico - natančneje: od dolžnika samostojno pravico, ki preprečuje izvršbo). Sodišče prve stopnje je torej pravilno presodilo, da je ugovor obrazložen, in ga, ker je upnik le-temu nasprotoval (primerjaj drugi odstavek 65. člena ZIZ), tudi pravilno zavrnilo. Ker je oblika odločitve v takem primeru zakonsko določena, pritožnica ne more uspeti s pritožbo, da je njen ugovor utemeljen in bi moralo sodišče predlog za izvršbo zavrniti in izvršbo ustaviti.

9. Sodišče prve stopnje je sicer v točki II izdalo napotitveni sklep glede pravdnega postopka za tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe tretjega udeleženca, čeprav ZIZ tega (več) ne določa. Ker pa ta del konkretno ni grajan, predvsem pa tudi zaradi specifičnosti primera, ki je glede na izvršilni naslov v tej zadevi nastal, višje sodišče v ta del odločitve posebej ni posegalo.

10. Ostale pritožbene navedbe, ki zadevajo pravilnost sklepa o izvršbi tudi glede dolžnice in obsega izvršilnega naslova, so v postopku z ugovorum tretjega očitno pravno nepomembne, zato višje sodišče nanje ne odgovarja.

11. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških tretjega udeleženca in upnika temeljijo na šestem in sedmem odstavku 38. člena ZIZ. Upnik je sicer na pritožbo odgovoril, ker pa gre zaradi upnikovega odgovora na ugovor za enostavno zadevo, je višje sodišče odločilo, da ne gre za odgovor, ki bi bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča.