Jedro

Upravni organ druge stopnje je v dopolnitvi pritožbe predloženo kopijo carinske deklaracije, potrjeno s strani namembnega carinskega urada, utemeljeno štel za pritožbeno novoto, saj se tožeča stranka ne more sklicevati, da je za nezaključen tranzitni postopek izvedela šele iz izpodbijane odločbe. Poleg tega pa je tožeča stranka tista, ki je v skladu s 96. členom CZS odgovorna za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžna spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja, ter za spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Carinski urad Nova Gorica je z izpodbijano odločbo tožeči stranki, za blago-300 kosov euro palet, brutto mase 6000 kg, tarifne oznake 4415 20 20 kombinirane nomenklature in TARIC-CODE 00 prijavljeno po tranzitni deklaraciji (T1) z MRN oznako 09SI009132111493B5 z dne 7. 4. 2009 Izpostava Starod, zaradi nezakonite odstranitve navedenega blaga izpod carinskega nadzora, določil dajatve v skupnem znesku 390,01 EUR (carina 49,25 EUR, obresti od carine 0,33 EUR, davek na dodano vrednost 338,17 EUR in obresti od zneska davka na dodano vrednost 2,26 EUR).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Carinski urad Nova Gorica, Oddelek za tranzit, na podlagi prvega odstavka 21. in 21.a člena Zakona o carinski službi (v nadaljevanju ZCZ-1) in 13. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktober 1992, opravil carinsko kontrolo pravilnosti zaključevanja tranzitnega postopka po tranzitni deklaraciji (T1) z MRN oznako 09SI009132111493B5 z dne 7. 4. 2009 Izpostave Starod, ker v predvidenem roku od datuma sprejema deklaracije, ni prejel dokazila, da se je tranzitni posel končal. Tako je dne 14. 4. 2009 skladno z določili člena 365 (1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julij 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti (v nadaljevanju CZS), z dopisom „skupni/skupnostni tranzit-manjkajoča dokazila o koncu tranzitnega postopka“, št. 4241-3912/2009-1, obvestil tožečo stranko o nezaključenem tranzitnem postopku in jo pozval, da v roku dveh mesecev posreduje podatke in dokumente, ki bodo izkazovali, da se je postopek končal oziroma da dostavi kakršnokoli informacijo skupaj z dokazili glede kraja (države), kjer meni, da je nastal dogodek, ki je povzročil nastanek carinskega dolga. Navedeni dopis je bil tožeči stranki vročen dne 15. 4. 2009, na katerega se je odzvala tako, da je dne 4. 5. 2009 posredovala fotokopijo mednarodnega tovornega lista CMR št. 59201, na katerem je podjetje A. s.r.l. iz Italije potrdilo prejem blaga. Ker tožeča stranka Carinskemu uradu Nova Gorica, Oddelek za tranzit ni posredovala dokazila, da se je postopek končal v skladu s členom 366. izvedbene Uredbe je na namenski carinski urad Ufficio delle dogane di Verona (IT) poslal poizvedbo v elektronski obliki za pridobitev potrebnih podatkov za potrditev zaključka postopka. Na poslano elektronsko obvestilo o poizvedbi z dne 30. 4. 2009 je namembni urad v elektronski obliki odgovoril z zaznamkom „tranzit neznan“. Zato je dne 7. 5. 2009 poslal poizvedbo za tranzitni postopek v pisni obliki (TC 20) skupaj s fotokopijo mednarodnega tovornega lista CMR št. 59201. Na ta dopis je namembni carinski urad Ufficio delle dogane di Verona, odgovoril dne 25. 5. 2009 tako, da je v pisni obliki (TC 20) označil odgovor „ne pošiljka ne dokumenti niso bili predloženi pri nas in o tem ni mogoče dobiti nobene informacije).

Glede na vse navedeno je Carinski urad Nova Gorica, Oddelek za tranzit zaključil, da tranzitni postopek po navedeni deklaraciji ni zaključen v skladu z 92. členom CZS, saj blago ni bilo prijavljeno v skladu s tranzitno deklaracijo in ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu, zato je bilo zaključeno, da tožeča stranka ni izpolnila obveznosti določenih v členu 96 (1) CZS, ki določa, da je glavni zavezanec, ki je imetnik postopka v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, odgovoren za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžan spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja, in spoštovanja določb skupnostnega tranzitnega postopka. S tem ko tožeča stranka, kot glavni zavezanec ni izpolnila obveznosti je zanjo nastala obveza plačila carinskega dolga, ki je nastal na kraju, kjer je bilo blago dano v tranzitni postopek oziroma je bilo skladno s tranzitnim postopkom vneseno na carinsko območje skupnosti, to je na območju Carinskega urada Sežana, Izpostava Starod, dne 11. 4. 2009, to je zadnji dan, ko bi moralo biti blago predloženo namembnemu carinskemu uradu. O vseh navedenih ugotovitvah je bil dne 27. 7. 2009 sestavljen zapisnik o ugotovljenih nepravilnosti zaradi nezaključenega tranzitnega postopka, št. DT 4241-3912/2009-12, ki je bil dne 28. 7. 2009 vročen tožeči stranki, ki pa pripomb, v skladu s pravnim poukom, ni podala.

Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 498-1-245/2009-6 z dne 5. 5. 2010 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo. Tožeča stranka je v pritožbi navajala, da vse do vročitve izpodbijane odločbe ni bila vključena v postopek, kar je upravni organ druge stopnje zavrnil kot neutemeljeno, saj iz upravnih spisov nesporno izhaja, da je bila tožeča stranka pred izdajo izpodbijane odločbe, vključena v postopek. V dopolnitvi pritožbe pa je predložila še kopijo potrditve tranzitne deklaracije s strani italijanskega carinskega organa z dne 1. 9. 2009, ki pa jo je upravni organ druge stopnje, v skladu s tretjim odstavkom 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) štel kot pritožbeno novoto.

Tožeča stranka v tožbi ponavlja navedbe iz pritožbe, da je bila šele z vročitvijo izpodbijane odločbe seznanjena, da tranzit ni bil zaključen, čeprav bi jo morala tožena stranka opozoriti na nezaključen tranzit in jo pozvati, da predloži dodatne dokaze v zvezi s tem. Tako ji je bila kratena možnost, da bi sama pravočasno pridobila ustrezne podatke in potrdila, ki bi dokazovali, da je bil tranzitni postopek pravilno zaključen. Zato je bila primorana, da je sama, šele v pritožbenem postopku, pridobila ustrezno dokazilo o zaključku tranzitnega posla, to je deklaracijo (T1), ki jo je carinski organ Republike Italije potrdil 1. 9. 2009. Ob upoštevanju navedenega je nov dokaz oziroma novo dejstvo obstajalo že v času odločanja na prvi stopnji, ki pa ga je prejela po vložitvi pritožbe zoper izpodbijano odločbo, saj je šele po vročitvi odločbe sama pridobila listino od namembnega carinskega organa. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in naloži toženi stranki vračilo dajatev, določenih z izpodbijano odločbo, ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Navedbe tožeče stranke, da vse do vročitve izpodbijane odločbe ni bila vključena v postopek ne držijo, saj iz upravnih spisov izhaja, da ji je Carinski urad Nova Gorica, Oddelek za tranzit poslal dopis št. 4241-3912/2009-1 z dne 14. 4. 2009, ki ga je prejela dne 15. 4. 2009, s katerim jo je pozval, naj v roku dveh mesecev pošlje podatke in dokumente, ki bodo izkazovali, da se je tranzitni postopek zaključil ter sporoči vse morebitne spremembe v zvezi z namembnim uradom. V istem dopisu je bila tudi opozorjena, da mora vsako predloženo dokazilo ustrezati določbam drugega odstavka 365. člena Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 po določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti. Kot odgovor na navedeni dopis je tožeča stranka dne 4. 5. 2009 po faxu poslala tovorni list št. 59201, na katerem je naslovnik v Italiji potrdil prejem. Na tej podlagi je carinski urad dne 7 5. 2009 poslal namembnemu carinskemu organu v Italiji pisno poizvedbo TC 20, ki ji je priložil prejeto dokazilo o dostavi blaga prejemniku. Tako kot že po poizvedovanju dne 14. 4. 2009 s sporočilom IE 104 preko računalniške mreže pri namembnem carinskem organu v Italiji, ki je bilo dne 30. 4. 2009 vrnjeno s sporočilom „tranzit neznan“ , je tudi v tem primeru namembni carinski organ v odgovoru z dne 19. 5. 2009 v poizvedbi TC 20 označil, da ne pošiljka ne dokumenti niso bili pri njem predloženi in da o tem ni mogoče dobiti nobene informacije. Na podlagi vsega navedenega je bil sestavljen zapisnik št. DT 4241-3912/2009-12 z dne 27. 7 2009 o ugotovljenih nepravilnostih v zvezi z nezaključenim tranzitnim postopkom, ki je bil poslan tožeči stranki, ki ga je prejela 28. 7. 2009. Kljub pravnemu pouku, da lahko zoper ugotovitve v zapisniku poda pripombe v roku 8 dni od prejema le tega, iz upravnih spisov izhaja, da te možnosti ni izkoristila. Šele po tako izvedenem postopku je Carinski urad Nova Gorica izdal izpodbijano odločbo.

Ker se torej tožeča stranka ne more sklicevati, da je za nezaključen tranzitni postopek izvedela šele iz izpodbijane odločbe je po oceni sodišča, upravni organ druge stopnje, ravnal pravilno in zakonito, ko je v skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP štel, da je v dopolnitvi pritožbe predložena kopija deklaracije T1 MRN 09SI009132111493B5 z dne 7. 4. 2009, ki je potrjena s strani namembnega carinskega urada dne 1. 9. 2009, pritožbena novota. V pritožbenem postopku se namreč lahko nova dejstva in novi dokazi upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji, in če jih strank upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi.

Poleg navedenega pa sodišče še ugotavlja, da je glavni zavezanec (tožeča stranka) v skladu s 96. členom Carinskega zakonika skupnosti odgovoren za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžan spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja, ter za spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka. To pa pomeni, da bi morala tožeča stranka zagotoviti, da bi bilo blago predano namembnemu uradu najkasneje do 11. 4. 2009, kot je bilo določeno v navedeni deklaraciji in ne šele 1. 9. 2009. Poleg tega je upravni organ prve stopnje ravnal skladno s CZS in Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93, ko je tožečo stranko z dopisom pozval, da v roku dveh mesecev predloži ustrezne podatke in dokumente, ki bodo izkazovali, da se je postopek končal. Tožeča stranka pa tega vse do izdaje izpodbijane odločbe ni storila. Poslala je le mednarodni tovorni list, ki pa ni carinska listina in ne more predstavljati dokaza v smislu 365. člena Izvedbene uredbe.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II izreka: Vsaka stranka, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi svoje stroške tega postopka.