Jedro

Zaradi spremenjenih omejitev je pravilno stališče, da ni premoženja stečajnega dolžnika fizične osebe, ki bi bilo izvzeto iz stečajne mase in bi se lahko v izvršbi nanj poseglo. Premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnik v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase) je hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno zaradi predpisanih omejitev poseči v izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v IV. točki izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo za nedenarno terjatev izpraznitve in izročitve nepremičnine (I. točka izreka), določilo izvršitelja (II. točka izreka) in dolžniku naložilo povrnitev izvršilnih stroškov v višini 129,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), zavrnilo pa predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na izterjavo denarne terjatve (IV. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi izpodbija zavrnilni del sklepa o izvršbi (IV. točka izreka) in v bistvenem navaja, da obstoječa sodna praksa dopušča upnikom ločeno uveljavljanje terjatev nastalih po začetku postopka osebnega stečaja v izvršilnem postopku, pri čemer se sklicuje na sklep VSM I Ip 545/2014 in sklep VSM I Ip 838/2014. Ker stečajni dolžnik fizična oseba lahko samostojno nastopa v pravnem prometu v zvezi s premoženjem, ki ni stečajna masa, je treba upnikom iz teh poslov zagotoviti sodno varstvo za primer, da dolžniki ne bi prostovoljno izpolnili prevzetih obveznosti. Gre za terjatve, na katere se ne nanašajo pravne posledice začetka stečajnega postopka, kot velja za terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka. Zanje je uveljavljen poseben režim stroškov stečajnega postopka. Sicer ne gre v obravnavani zadevi za stroške, ki so povezani s stečajnim postopkom, ampak za terjatve, ki nastajajo zaradi nemotenega nadaljnjega življenja stečajnega dolžnika, za katere pa ni stvarno utemeljenega razloga, da bi se različno obravnavali za fizično in pravno osebo. Predlaga spremembo izpodbijanega dela tako, da se izvršba dovoli tudi glede denarnih terjatev, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in v tem obsegu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je upnik želel zunaj stečajnega postopka doseči ločeno specialno izvršbo za denarno terjatev pravdnih stroškov, ki so nastali po začetku postopka osebnega stečaja dolžnika, in za izvršilne stroške obravnavanega izvršilnega postopka, kar glede na veljavno zakonodajo ni dopustno. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe za izterjevane denarne obveznosti in jih povzema v svojo obrazložitev, pri tem pa le še odgovarja na pritožbene navedbe:

5. Sklepa VSM I Ip 545/2014 in VSM I Ip 838/2014 sta bila izdana v času veljavnosti drugačne zakonske ureditve. Zaradi spremenjenih omejitev je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni premoženja stečajnega dolžnika fizične osebe, ki bi bilo izvzeto iz stečajne mase in bi se lahko v izvršbi nanj poseglo. V zadevi VSM I Ip 545/2014 je bilo nosilno stališče, da je dopustna izvršba in podana dolžnikova procesna sposobnost v izvršbi, oprto na obstoj premoženja, ki predstavlja razliko med prejemki, ki ne spadajo v stečajno maso in delom, na katerega zaradi varstva dolžnikovega eksistenčnega minimuma ni dopustno poseči v izvršbi. Stečajni dolžnik v osebnem stečaju je lahko po takratni ureditvi sam razpolagal s plačo in drugimi stalnimi prejemki v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v izvršbi pa je bilo dopustno poseči na prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, kolikor presegajo 70% minimalne plače. Enako pravno stališče in pravna podlaga sta bila upoštevana tudi v zadevi VSM I Ip 838/2014. 6. Sedaj te razlike ni več, saj je premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnik v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase), hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno zaradi predpisanih omejitev poseči v izvršbi (drugi in tretji odstavek 389. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP ter 79., 101. in 102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

7. S pojasnjeno odločitvijo pa upniku ni bilo odvzeto sodno varstvo, kot navaja v pritožbi, saj ima možnost (ne dolžnost) prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku ali pa jo uveljaviti v izvršilnem postopku po zaključku stečajnega postopka. V postopku osebnega stečaja upnik ni vezan na predpisani rok za prijavo terjatev, zaradi zamude katerega bi terjatev prenehala (3. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP), terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka (razen tistih, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov) niti ni treba prijaviti, kot velja za terjatve, nastale pred začetkom stečajnega postopka (prvi in četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP). Pojasnjeno pa ne pomeni, da upnik navedenih terjatev ne sme prijaviti, da bi se poplačal še pred zaključkom stečajnega postopka.

8. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in v IV. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam priglašene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).