Jedro

Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se po spremembi v celoti glasi:

1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi v celoti glasi:

I. Tožena stranka mora v roku 15 dni tožeči stranki plačati 32.034,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2007. II. Sicer se tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tožena stranka mora v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.598,65 EUR, stranska intervenientka pa v višini 379,02 EUR nerazdelno s toženko, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbene stroške Sicer se revizija zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Tožnica je zahtevala povračilo nepremoženjske škode v višini 88.000,00 EUR in povračilo premoženjske škode v višini 1.636,80 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 21.234,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2007, v preostanku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnica vlaga revizijo iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbo sodišča druge stopnje spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Opozarja, da se je že v pritožbi sklicevala na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 707/2003 in II Ips 881/94, v katerih sta odmerjeni odškodnini višji, posledice pa so po njeni oceni milejše. Zahteva povračilo stroškov.

5. Tožena stranka in stranska intervenientka na vročeno revizijo nista odgovorili.

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Revizijsko sodišče uvodoma poudarja, da na revizijske razloge ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), zato mora revident vsak očitek ustrezno obrazložiti. Tožnica ni navedla razlogov, s katerimi bi nasprotovala zavrnjenemu delu tožbenega zahtevka zaradi njenega 20 % prispevka k škodi (tretji odstavek 153. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) in zaradi že plačane odškodnine v valorizirani višini 25.271,10 EUR. Prav tako z razlogi ne izpodbija zavrnjenega dela tožbenega zahtevka za plačilo premoženjske škode. V tem delu revizija ni obrazložena. Ker tožnica sodbama sodišč nižjih stopenj obrazloženo tudi ne očita procesnih nepravilnosti, jo je revizijsko sodišče preizkusilo le v okviru izpostavljene napačne uporabe materialnega prava pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

8. Sodišče mora pravni standard pravična denarna odškodnina v vsakem posameznem primeru vsebinsko napolniti, pri tem pa so mu v pomoč napotki iz drugega odstavka 179. člena OZ. Ti na eni strani poudarjajo, da je vsak posameznik neponovljiv in specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo, na drugi strani pa višino denarne odškodnine omejujejo z materialnimi možnostmi družbe in s sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod ter preprečujejo, da bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

9. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je bila tedaj sedemnajstletna tožnica v prometni nesreči 25. 12. 2006 hudo telesno poškodovana (utrpela je zlom sklepne ponvice levega kolka, zlom obeh vej obeh sramnic, pretres možganov, veliko rano na glavi, zlom križnice, zlom trnastih izrastkov drugega in tretjega ledvenega vretenca, zlom leve črevnice in zlom leve koželjnice). Ocenili sta, da primerna denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo skupaj znaša 51.500,00 EUR. Revizijsko sodišče bo povzelo le pomembnejše posledice tožničinih poškodb, pri tem pa se ne bo posebej opredelilo do odmere denarne odškodnine za strah, saj sta jo sodišči priznali v zahtevani višini 5.000,00 EUR.

10. Tožnica je v času zdravljenja, ki je trajalo do avgusta 2008 (dobro leto in pol), neprestane hude telesne bolečine trpela 30 dni, občasne hude telesne bolečine skupaj še 1 dan, srednje hude telesne bolečine teden dni, lahke telesne bolečine 3 mesece in 1 teden, te trpi tudi sedaj, v bodoče pa se bodo še povečevale. V bolnišnici je prebila mesec in 3 tedne, od tega 2 dni v intenzivni terapiji, in bila 3 - krat operirana, 3 tedne ni mogla vstati iz postelje (2 dni je imela nameščeno cevko za odvod urina) in si pri hoji 4 mesece pomagala z berglami. Skupaj 20 dni in kasneje občasno je jemala analgetike, mesec dni sredstva proti strjevanju krvi in 10 dni antibiotike, bila je 24 - krat izpostavljena ionizirajočemu žarčenju (tudi v predelu spolnih organov), 10 mesecev je opravljala fizioterapijo, 33-krat je bila na pregledih pri kirurgu, ortopedu, nevrologu in splošnem zdravniku, eno leto pa je imela v levi roki kovino. Pri tožnici se je zaradi poškodb razvila posttravmatska stresna motnja, ki je povzročila njeno napetost, tesnobo, razdražljivost in moreče sanje ter je v drugi polovici leta 2008 minila. V tem času je tožnica 7 - krat obiskala psihiatra, dobro leto je jemala antidepresive in zdravila za lajšanje tesnobnosti. Tudi po oceni revizijskega sodišča je odmerjena odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 20.000,00 EUR primerna, saj med zdravljenjem, ki ni bilo zelo dolgotrajno, ni bilo hudih zapletov ali drugih izjemnih okoliščin. Tudi tožničine duševne posledice dobrih 10 cm dolge brazgotine na levi roki, približne širine 1,5 cm, ki je v poletnih mesecih ne more zakriti in v okolici zbuja zanimanje, kaj se ji je zgodilo, in ji povzroča neprijetne spomine, ne narekujejo zvišanja denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi skaženosti, ki sta jo sodišči nižjih stopenj odmerili v višini 1.500,00 EUR.

11. Revizijsko sodišče pa pritrjuje tožnici, da njene duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki se v bistvenem kaže kot deformacija leve sramnice, deformacija porodnega kanala, zaradi katere je tožnica ovirana pri spolnih odnosih, roditi pa mora s carskim rezom, artroza levega boka, katerega bo verjetno treba zamenjati, večja ranljivost večih brazgotinastih delov, zmanjšan volumen levega stegna za 1 cm obsega, zmanjšana gibljivost leve podlahti za 5%, levega kolka za 19,5%, grobe moči podlahtnih mišic za 10% in levih stegenskih mišic za 15%, ter ji otežuje stoječe delo ali delo med hojo, delo z levo roko, hojo, tek, nošenje in dvigovanje bremen, poskoke in počepe, zahteva povečan napor pri večini vsakodnevnih opravil in ji onemogoča prostočasne dejavnosti kot sta smučanje in rolanje, narekujejo zvišanje denarne odškodnine, ki sta jo sodišči nižjih stopenj ocenili na 25.000,00 EUR. Večjo težo tožničinim duševnim bolečinam daje predvsem njena mladost, saj bo trajne posledice trpela pretežni del življenja. Pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti po oceni revizijskega sodišča znaša 13.500,00 EUR več oziroma skupaj 38.500,00 EUR. Kljub izpostavljenim tožničinim individualnim okoliščinam pa ne zahtevanih 43.000,00 EUR, saj zmore večino vsakdanjih opravil, čeprav z večjim naporom, njeno zmanjšanje življenjske aktivnosti pa ni izjemne stopnje (ocenjeno je na 14%).

12. Skupaj priznana odškodnina v višini 65.000,00 EUR ustreza višini dobrih 66 povprečnih mesečnih neto plač v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje.(1) Tožnica si prizadeva za precej višjo odškodnino (do višine 90 in več povprečnih mesečnih neto plač) in pri tem izpostavlja odmeri v odločbah Vrhovnega sodišča II Ips 707/2003 in II Ips 881/94, ki pa sta pretirani, celo v nasprotju z načelom objektivne pogojenosti odškodnine. Pri tem revizijsko sodišče opozarja, da je v izpostavljenih primerih odločalo zgolj o oškodovančevi reviziji zoper odmero odškodnine, kot sta jo opravili sodišči nižjih stopenj, in je lahko opravilo presojo le v smeri, ali je prenizka.(2)

13. Ker mora tožnica 20% višine škode zaradi svojega prispevka k njej kriti sama, ji mora toženka plačati še 10.800,00 EUR oziroma skupaj 32.034,45 EUR.

14. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da je bilo materialno pravo pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zmotno uporabljeno, je delno ugodilo reviziji in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe (380. člen ZPP), v preostalem delu pa je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj uveljavljen revizijski razlog ni podan (378. člen ZPP).

15. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Z zvišanjem odškodnine se je spremenil uspeh pri presoji stroškov, ki so nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 154. člena ZPP). To jih je tožnici odmerilo v znesku 5.309,04 EUR, toženki v znesku 399,24 EUR in stranski intervenientki v znesku 2.275,60 EUR. Tožnica je uspela s približno 35 % svojega tožbenega zahtevka (prisojenih 32.034,45 EUR od zahtevanih 89.636,80 EUR), toženka in stranska intervenientka pa s preostalimi 65 %. Tožnica bi bila zato upravičena do povračila stroškov v višini 1.858,16 EUR, toženka v višini 259,51 EUR, stranska intervenientka pa v višini 1.479,14 EUR. Po medsebojnem pobotu mora toženka povrniti tožnici stroške v višini 1.598,65 EUR, stranska intervenientka pa nerazdelno s toženko v višini 379,02 EUR.(3) V primeru zamude bosta dolžni plačati tudi zakonske zamudne obresti.

16. Ker tožnica svojih pritožbenih in revizijskih stroškov ni določno opredelila (drugi odstavek 163. člena ZPP), do njihovega povračila ni upravičena. Zato je Vrhovno sodišče njeno zahtevo za povračilo pritožbenih in revizijskih stroškov zavrnilo.

Op. št. (1): S tem se odmerjena odškodnina uvršča med primerljive primere iz sodne prakse (primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 428/2000 z dne 14. 3. 2001, II Ips 347/2000 z dne 31. 1. 2001, II Ips 481/97 z dne 26. 11. 1998, II Ips 226/2000 z dne 18. 10. 2000,...).

Op. št. (2): Sodišče pri odločanju o pravnem sredstvu izpodbijane odločbe ne sme spremeniti v škodo stranke, ki je vložila pravno sredstvo, če ga je vložila samo ona (383. člen v zvezi s 359. členom ZPP).

Op. št. (3): Če bi bili toženka in stranska intervenientka skupaj toženi, bi bili nerazdelno odgovorni za plačilo odškodnine, zato sta nerazdelno odgovorni tudi za stroške do skupne višine, ki so prisojeni tožnici (tretji odstavek 161. člena ZPP).