Jedro

Sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedb navedenih prič s stališča njihove verodostojnosti. V skladu z 8. členom ZPP bi moralo navedene izpovedi presoditi same zase in v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, to je izpovedbami drugih zaslišanih prič in udeležencev. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sklepa ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih prič sledi. Ob takšni presoji bi lahko ugotovilo, da so izpovedbe v pomembnih delih v nasprotju z odločitvijo sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom mejo med parc. št. 184/109, ki je v solasti predlagateljev, vsakega do ene polovice, in 184/108, ki je v lasti nasprotnega udeleženca, obe k. o. X, v I. točki izreka določilo tako, da poteka od točke A (mejnik s kovinskim sidrom, tromeja parcel 184/108, 184/109, 184/138, vse k. o. X) v smeri proti jugovzhodu, vzporedno z obstoječim robnikom (30 cm) do točke B (železni klin v vrtnem robniku, tromeja parcel 184/108, 184/109, 184/126, vse k. o. X). Ugotovilo je, da vrednost spornega mejnega prostora ne presega 4.000,00 EUR (II. točka izreka) in sklenilo, da je sestavni del sklepa skica sodnega izvedenca geodetske stroke mag. A. A. z dne 10. 3. 2016 (III. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, skupne stroške pa bo sodišče odmerilo s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da ga pritožbeno sodišče spremeni in mejo določi tako, da poteka 30 cm vzhodneje od točke A (to je 30 cm vzhodneje od mejnika s kovinskim sidrom, tromeja parcel 184/108, 184/109, 184/138, vse k. o. X) v smeri proti jugovzhodu po obstoječem robniku do 30 cm vzhodneje od točke B (to je 30 cm vzhodneje od železnega klina v vrtnem robniku, tromeja parcel 184/108, 184/109, 184/126, vse k. o. X). Meni, da je odločitev o tem, da nasprotni udeleženec ni izkazal močnejše pravice, v nasprotju z izvedenimi dokazi. Po prepričanju pritožnika bi za ugotavljanje močnejše pravice nasprotnega udeleženca, to je zatrjevanja, da je na spornem delu zemljišča lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem (upoštevaje priposestvovalno dobo, ki je potekla v korist njegovih pravnih prednikov), sodišče moralo upoštevati oziroma pravilno oceniti listinske dokaze (fotografije itd.) ter izpovedbe prič, ki jim je bilo poznano dejansko stanje do nakupa parc. št. 184/109 s strani predlagateljev, to je do leta 2007. Iz zaslišanja priče B. B., pravnega prednika nasprotnega udeleženca, in priče C. C., pravnega prednika predlagateljev, jasno izhaja, da med lastnikoma parc. št. 184/109 in parc. št. 184/108 vse do leta 2007 potek meje ni bil sporen. Prvostopno sodišče v pretežnem delu povzema izpovedbe teh prič, vendar ne povzame vseh relevantnih izjav in izvede zaključke, ki so v nasprotju z njihovimi izpovedbami. Priča C. C. se ne spomni, da bi kdaj videla mejnike; ob nakupu pa ji je prodajalec D. D. pokazal mejo parcele ob robu betonskih plošč, sedaj tlakovcev. To mejo je priča upoštevala in jo je tudi pokazala ob prodaji novemu kupcu - predlagatelju. Če je zapeljala na zemljišče parc. št. 184/108, to je zahodno od tlakovcev, je zapeljala vedoč, da gre za zemljišče drugega lastnika in ob soglasju E. E. kot skrbnika tega zemljišča. Upoštevajoč izpovedbo B. B., katerega starši in kasneje on so bili lastniki parc. št. 184/108 od leta 1975, ki je jasno povedal, kje poteka meja med parcelama, to je po robu tlakovcev, ter upoštevajoč izpovedbo nasprotnega udeleženca, prič F. F. in G. G., ki so vsi izpovedali, da so po dogovoru z družino B. upravljali s parc. št. 184/108 in jo vzdrževali do meje, to je do roba tlakovcev, je nesporno, da se je posest nad parc. št. 184/108 v dobri veri izvajala vse do roba tlakovcev. V skladu z 28. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih1 v povezavi s 70. členom ZTLR je nasprotni udeleženec do dneva sprožitve postopka lastninsko pravico na spornem delu zemljišča priposestvoval, saj je imel do tedaj v dobroverni posesti izkazano zemljišče do roba tlakovcev (upoštevaje posest pravnih prednikov - B. in njihovih prednikov H.) 59 let (to je vse od leta 1955, saj je od tedaj dalje F. F. dejansko stanje znano, tako glede posesti kot glede lastništva na spornem delu zemljišča). Tudi če se upošteva samo obdobje, ko so zemljišče parc. št. 184/108 kupili B., to je leta 1975, priposestvovalna doba znaša 39 let. Če bi sodišče upoštevalo stanje do nakupa s strani predlagateljev leta 2007, pa znaša priposestvovalna doba 52 let (šteto od leta 1955) oziroma 32 let (šteto od leta 1975). Nasprotni udeleženec je prepričan, da je z izvedenimi dokazi, če bi bila dokazna ocena pravilna, dokazal močnejšo pravico na spornem delu zemljišča. V nadaljevanju kot neskladno z izvedenimi dokazi izpostavlja oceno sodišča, da uživanje pribl. 30 cm od roba tlakovcev predlagateljevim prednikom s strani lastnika nikoli ni bilo prepovedano.2 Priča C. C. je izpovedala, da ji je bila ob nakupu pokazana meja ob robu betonskih plošč, ki jih je nadomestila s tlakovci ter takšno mejo spoštovala in z njenim potekom seznanila tudi predlagatelja. Torej ni bilo razlogov za prepoved uživanja pribl. 30 cm od roba tlakovcev, saj tega dela priča C. C. ali njen pravni prednik D. D. nikoli nista uživala kot lastniške posesti. Če je priča C. C. zapeljala na zemljišče parc. št. 184/108, je to storila zavedajoč, da gre za zemljišče v lasti drugega lastnika ter ob predhodnem dogovoru z lastnikom, da lahko zapelje na njegovo parcelo. Ker predlagateljevi predniki niso uživali pribl. 30 cm parcele od roba tlakovcev, jim uporabe ni bilo treba prepovedati. V zadevi nadalje ni bistveno, kot navaja sodišče, da nihče od lastnikov (zdajšnjih in prejšnjih) ni znal pokazati, kje so stali mejniki.3 Ne glede na to, da mejnikov ni bilo, so tako predhodna lastnika kot nasprotni udeleženec izpovedali, kje je potekala meja med zemljiščema, to je ob robu tlakovcev. Nasprotni udeleženec opozarja, da sodišče v skladu z zakonom na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja določi mejo, pri tem pa ni vezano na predloge udeležencev. Ker nasprotni udeleženec v vlogah in v izpovedbi opisuje potek meje po liniji tlakovcev, večkratno izpostavljanje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da naj bi pokazal mejo glede na mejnike, postavljene v upravnem postopku, zavajajoče napeljuje, da naj nasprotni udeleženec sicer ne bi vedel, kje poteka meja med parcelama. Izpovedba in navedbe nasprotnega udeleženca v vlogah so, zlasti glede opisa dejanskega stanja, konsistentne in jasne. Ker je nasprotni udeleženec dokazal močnejšo pravico na spornem pasu zemljišča, bi moralo sodišče določiti mejo po močnejši pravici. Ne glede na to pa je zemljišče, na katerem se je izvajala zadnja mirna posest, enako obsegu zemljišča, na katerem ima predlagatelj izkazano močnejšo pravico. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je bila zadnja mirna posest med spornima parcelama do dneva nakupa parc. št. 184/109 s strani predlagateljev, to je do leta 2007. Sodišče tudi ugotavlja, da je bila mirna posest za vsakega od lastnikov na svoji strani ograje, dokler je ta obstajala. Odkar se je ograja podrla (pred več kot 25 leti), pa se je posest izvajala do roba betonskih plošč in z nadomestitvijo le-teh s tlakovci, v liniji roba tlakovane površine. Lastnik parc. št. 184/108 je preko I. I. in F. F. vzdrževal, urejal in kosil predmetno parcelo vse do roba tlakovcev, čemur ni nihče nasprotoval. S tem je imel izkazano mirno posest zemljišča do roba tlakovcev. Na vprašanje, kako pogosto je pravni prednik predlagateljev (C. C.) z vozilom zapeljal proti hiši, zaslišane priče in udeleženci niso dali enoznačnega odgovora. Je pa povsem jasno, kar je potrdil C. C., da je v primeru, če je deloma zapeljal z vozilom na del parc. št. 184/108, to storil zavedajoč, da pelje po tujem zemljišču in ob predhodnem soglasju lastnika tega zemljišča. Tako po kriteriju močnejše pravice kot po kriteriju zadnje mirne posesti je po prepričanju pritožnika dokazano, da so nasprotni udeleženec in njegovi pravni predniki v dobri veri uživali zemljišče s parc. št. 184/108, pravni predniki predlagateljev pa zemljišče s parc. št. 184/109 do roba tlakovcev. Sodišče torej za premaknitev meje za 30 cm vzdolž meje med parcelama v zemljišče nasprotnega udeleženca ni imelo podlage v izvedenih dokazih. Odločitev je v nasprotju z izvedenimi dokazi, razlogi o odločilnih dejstvih v obrazložitvi sklepa pa so nejasni in med seboj v nasprotju.

3. Predlagatelja na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo drugič. V prvem postopku je s sklepom N 417/2014 z dne 21. 3. 2016 mejo določilo po zadnji mirni posesti, kar naj bi bilo po ugotovitvi sodišča v času prodaje parc. št. 184/109 predlagateljema, to je v letu 2007, in sicer od točke A v smeri proti jugovzhodu 30 cm zahodneje od roba tlakovane površine do točke B, kot to izhaja iz skice terenskih meritev z dne 10. 3. 2016. Po pritožbi nasprotnega udeleženca je sodišče druge stopnje sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, z obrazložitvijo, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma ti nasprotujejo izreku. Prvostopenjskemu sodišču je naložilo, da mora dopolniti postopek in se opredeliti do vprašanja, ali je močnejša pravica nasprotnega udeleženca podana ali ne ter pojasniti razloge za določitev meje med parcelama s 30 cm odmikom od roba tlakovcev oziroma ustrezno urediti potek meje, skladno z izvedenimi dokazi. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno odločilo enako in mejo določilo tako, kot v sklepu z dne 21. 3. 2016. 6. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da močnejše pravice noben od udeležencev v postopku ni dokazal, je kot prvi naslednji kriterij za ureditev meje presojalo vprašanje zadnje mirne posesti (četrti odstavek 77. člena Stvarnopravnega zakonika4). Ugotovilo je, da sta predlagatelja na spornem prostoru izkazala zadnjo mirno posest, zato je na njeni podlagi tudi uredilo mejo. Takšno odločitev je oprlo na sledeče dejanske ugotovitve: - uživanje pribl. 30 cm od roba tlakovcev predlagateljevim prednikom nikoli ni bilo prepovedano s strani lastnika niti ni bil v tem obsegu sprožen spor zaradi vznemirjanja lastninske pravice; - noben od lastnikov, ne zdajšnjih ne prejšnjih, ni vedel povedati niti pokazati, kje so stali mejniki pred napeljavo kanalizacije, niti teh ni bilo najti tekom tega postopka; - če ne bi bilo meritev v upravnem postopku, ne predlagatelj ne nasprotni udeleženec ne bi vedela, kje točno poteka katastrska meja in njenega poteka nasprotni udeleženec tudi ne bi znal pokazati (sam je pokazal potek meje diagonalno na rob tlakovcev, tako kot je bila s strani geodetskega podjetja pokazana katastrska meja); - lastnika nepremičnin, pravna prednika udeležencev mejašev, sta posest ob meji uživala nekje ob robu plošč oziroma tlakovcev, ki je omogočala dovoz do garaže, tako da se je z zunanjimi desnimi kolesi peljalo preko tlakovcev, do pred pribl. 20 leti, ko je še stala ograja, pa do ograje; - že pravni prednik je vozil preko roba tlakovcev v širini kolesa avtomobila oziroma v širini 30 cm in je nastal problem z vožnjami šele takrat, ko je lastnik postal nasprotni udeleženec in mu je bila pokazana katastrska meja; - zadnja mirna posest, kot sta jo mejaša - tudi pravna prednika dosedanjih lastnikov upoštevala, je bila nedvomno do nakupa nepremičnine parc. št. 184/109 k. o. X s strani predlagateljev, najmanj do ograje, kasneje, ko se je ograja odstranila, pa se je meja uživala tako, da je bilo možno z avtomobilom zapeljati do severnega konca parcele predlagateljev (vzporedno z garažo), o čemer so pričale vidne kolesnice tik ob tlakovcih.

7. V zvezi z dejanskimi ugotovitvami, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo v prvi, tretji, četrti in šesti alineji prejšnje točke, je pritrditi pritožbi, da dokazna ocena ni prepričljiva, zlasti ni argumentirana z logičnimi razlogi ali so ti celo zmotni oziroma si med seboj nasprotujejo. O tem, katera dejstva sodišče šteje za dokazana, je namreč treba odločati na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen Zakona o pravdnem postopku5). Temeljno sporočilo te določbe ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, temveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena. Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. To terja posebno opredelitev tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je treba, v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge.6 Vsega tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo.

8. Glede razlogov v zvezi z močnejšo pravico nasprotnega udeleženca na spornem mejnem prostoru, ki je po mnenju sodišča prve stopnje slednji ni izkazal, pritožba utemeljeno opozarja na stališče, ki ga je pritožbeno sodišče zavzelo že v razveljavitvenem sklepu z dne 23. 11. 2016, in sicer da je sodišče v nepravdnem postopku vezano na predlog le glede opisa razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči. Sodišče v skladu z zakonom na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja določi mejo, pri tem pa ni vezano na predloge udeležencev. Glede na navedeno v zadevi tudi ni bistveno, kot zmotno navaja sodišče, da nihče od lastnikov (zdajšnjih in prejšnjih) ni znal pokazati, kje so stali mejniki. Ne glede na to, da mejnikov ni bilo, so tako predhodna lastnika kot nasprotni udeleženec izpovedali, kje je potekala meja med zemljiščema, in sicer ob robu tlakovcev. Pritožnik ima prav, da zaključek sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da naj bi nasprotni udeleženec na kraju samem pokazal mejo, s katero se je seznanil v upravnem postopku, na podlagi česar sodišče dvomi, da pokazana meja predstavlja dejansko mejo uživanja posesti, ne more biti (zadosten) razlog za zavrnitev domneve dobroverne lastniške posesti s strani nasprotnega udeleženca in s tem neizkazanosti njegove močnejše pravice iz naslova priposestvovanja. Nasprotni udeleženec je namreč v svojih vlogah in v izpovedbi ves čas zatrjeval potek meje po robu tlakovcev oziroma uživanje svoje posesti do linije tlakovcev. Dejstvo, da je na naroku na kraju samem 15. 9. 2015 pokazal mejnike, kot so bili postavljeni v predhodnem upravnem postopku, pri čemer takšna meja poteka diagonalno na tlakovce in ne vzdolž njih, na njegove konsistentne navedbe in izpovedbo glede poteka meje ne more vplivati. Poleg tega je v svoji vlogi z dne 28. 8. 2015 podal jasen predlog glede poteka meje, ki jo je sicer opisal glede na linijo skice meritve G., d. o. o., tako da ta poteka v ravni liniji 40 cm vzhodneje od mejne točke, označene z 2716, do 20 cm zahodneje od mejne točke, označene z 2681, ki pa v naravi predstavlja mejo po robniku tlakovanega zemljišča. 9. V zvezi z zatrjevanjem močnejše pravice na spornem mejnem prostoru (do tlakovcev) pritožnik utemeljeno opozarja tudi na izpovedbe prič, ki jim je bilo poznano dejansko stanje do nakupa parc. št. 184/109 s strani predlagateljev v letu 2007, in ki ugotovitev sodišča ne potrjujejo. Dajejo celo podlago za povsem nasprotne zaključke. Sodišče prve stopnje je te izpovedbe sicer povzelo, vendar se do njih v razlogih ni opredelilo. Pritožba utemeljeno opozarja na izpovedbo priče C. C. (pravnega prednika predlagateljev), ki je na kraju samem izpovedal (zapisnik z dne 8. 3. 2016), da meja med parcelama poteka ob robu tlakovcev; da so bile na istem mestu, preden so bili položeni tlakovci, položene betonske plošče, ki jih je ob gradnji kanalizacije odstranil ter jih zamenjal s tlakovci, in da so nekateri govorili, da je šel s tlakovci celo preko meje; da je zemljišče užival do roba tlakovcev; da je zemljišče zahodno od tlakovcev urejal I. I., oče nasprotnega udeleženca; če je z vozilom zapeljal na zemljišče parc. št. 184/108, to je na zemljišče zahodno od tlakovcev, se je zavedal, da vozi po tujem zemljišču, za dovoljenje pa je vprašal E. E.; da je predlagatelju pokazal, da meja teče ob tlakovcih, predlagatelj pa mu je celo odgovoril, da ga to ne ovira; da je parcelo kupil od D. D. , ki mu je mejo pokazal na enak način, kot jo je on pokazal naprej predlagatelju. Priča B. B., pravni prednik nasprotnega udeleženca, katerega starši in kasneje on so bili lastniki parc. št. 184/108 od leta 1975, je prav tako povedal, da meja med parcelama poteka po robu tlakovcev. Sodišče prve stopnje je na podlagi njunih izpovedi zaključilo, da se je posest ob meji uživala nekje ob robu plošč oziroma tlakovcev, ki je omogočala dovoz do garaže, tako da se je z zunanjimi kolesi peljalo preko tlakovcev, pri čemer obeh izpovedi niti ni kritično ocenilo, zlasti ne z vidika dobre vere in priposestvovanja spornega mejnega prostora s strani nasprotnega udeleženca in njegovih pravnih prednikov. Enako velja glede izpovedb prič F. F. in G. G., ki sta (poleg nasprotnega udeleženca) prav tako izpovedali, da so po dogovoru z družino B. upravljali s parc. št. 184/108 in jo vzdrževali do roba tlakovcev.

10. Sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedb navedenih prič s stališča njihove verodostojnosti. V skladu z 8. členom ZPP bi moralo navedene izpovedi presoditi same zase in v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, to je izpovedbami drugih zaslišanih prič in udeležencev. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sklepa ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih prič sledi. Ob takšni presoji bi lahko ugotovilo, da so izpovedbe v pomembnih delih v nasprotju z odločitvijo sodišča. Ni namreč mogoče spregledati, da so vse priče, ki jih pritožnik omenja v pritožbi, izpovedale, da (je) meja med parcelama poteka(la) po robu tlakovcev oziroma so lastniki sosednjih parcel svojo posest izvrševali do roba tlakovcev. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja zlasti na ključno pričo C. C., ki je kot bivši lastnik parcele predlagateljev izpovedoval izključno v korist nasprotnega udeleženca. V pritožbi nasprotni udeleženec tudi utemeljeno opozarja, da iz izpovedbe C. C. izhaja, da je ob tem, ko je z vozilom zapeljal na del sosednje parcele, to storil zavedajoč, da gre za tuje zemljišče, in ob predhodnem soglasju lastnika tega zemljišča. Sodišče se do izpovedbe zaslišane priče v tem delu, ki je relevanten v luči dokazovanja lastninske pravice nasprotnega udeleženca na zemljišču do roba tlakovcev, ni opredelilo, oziroma je tudi v tem delu dokazna ocena izostala.

11. Glede ocene prvostopnega sodišča o odsotnosti dokazov, da je nasprotni udeleženec ob robu tlakovcev dokazal močnejšo pravico, pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da je vsaj preuranjena, če ne napačna. Razlogi sodišča prve stopnje so pomanjkljivi, nejasni in med seboj v nasprotju do te mere, da onemogočajo korekten pritožbeni preizkus, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku7. Ker pritožbeno sodišče glede na naravo kršitve le-te samo ne more odpraviti, saj celovite dokazne ocene namesto sodišča prve stopnje ne more opraviti, niti namesto sodišča prve stopnje o tem napisati manjkajočih razlogov, je na podlagi 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 365. členom ZPP pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo. Zadeva se vrača sodišču prve stopnje pred drugega sodnika (356. člen ZPP), saj vse kaže na to, da je dosedanja sodnica v predmetni zadevi že zavzela dokončno pravno stališče. V ponovljenem postopku naj sodišče upošteva vse zgoraj izpostavljene pomanjkljivosti razveljavljenega sklepa, oceni vse dokaze, ki so bili v zvezi s pravno odločilnimi dejstvi izvedeni v postopku, najprej vsakega posebej, nato pa v medsebojni povezavi, tako da bo dokazna ocena celovita, vsebinsko prepričljiva in logična.

12. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 V nadaljevanju: ZTLR. 2 Točka 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 3 Točka 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 4 V nadaljevanju: SPZ. 5 V nadaljevanju: ZPP. 6 Prim. sklep VSL II Cp 1638/2012. 7 V nadaljevanju: ZNP.