Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Podlaga za opozicijski ugovor ugasle terjatve po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ so lahko tudi od upnika priznane trditve dolžnika, da je upnik postal polnoleten in se ne šola.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi, opr. št. I 99/217 z dne 12.05.1999 razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba za plačilo preživnine za čas od 01.09.1997 do 30.04.1999, za zakonite zamudne obresti od neplačanih mesečnih preživnin za čas od 01.09.1997 ter dovoljeno zavarovanje za plačevanje preživnine. V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen. Zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo, se pravočasno pritožuje upnik zaradi vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, da se dejstva, da je upnik že od 01.09.1997 dalje polnoleten ter da se ne šola redno, in da mu zato ni potrebno plačevati preživnine, ne ugotavljajo v izvršilnem postopku. V izvršilnem postopku zadostuje že pravnomočna sodba o določeni preživnini in obvestila Centra za socialno delo, iz katerih je razvidno, da je dolžnik še vedno zavezan za plačevanje preživnine. Če pa le-ta meni, da sina ni dolžan preživljati, bi moral vložiti tožbo na ukinitev preživnine, kjer bi se ta dejstva ugotavljala. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in ga spremeni. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi uveljavljal ugovor iz 8. točke 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) namreč, da je terjatev upnika prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe, ki je izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje je ugovoru ugodilo, ker je upoštevalo določbo 1. odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po kateri so starši dolžni preživljati svoje polnoletne otroke le, če se redno šolajo. Upnik priznava dejstvo, da se ob doseženi polnoletnosti, ni več šolal. Dejstva, ki so odločilna za obstoj preživninske obveznosti, med strankama torej niso sporna. Ob tej predpostavki pa sme o obstoju terjatve oziroma o njenem prenehanju odločiti tudi izvršilno sodišče (primerjaj dr. Dragica Wedam Lukič, Civilno izvršilno pravo, Časopisni zavod Uradni list RS 1992, stran 73). 1. odstavek 59. člena ZIZ namreč določa, da v primeru, če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, napoti sodišče dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek na nedopustnost izvršbe. Ker dejstva, od katerih je odvisen obstoj terjatve, med upnikom in dolžnikom niso sporna, je izvršilno sodišče ravnalo pravilno, ko je ugovoru dolžnika, na podlagi 8. točke 55. člena ZIZ, ugodilo in sklep o izvršbi deloma razveljavilo. Stališče upnika izraženo v pritožbi, da bi moral dolžnik vložiti tožbo na ukinitev preživnine, se ob tem, da priznava okoliščino, da je upnik postal polnoleten in da se ne šola, kar sta edini odločilni okoliščini za preživninsko obveznost staršev, izkaže za neživljenjsko in nasprotujoče se določbi 9. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o dolžnosti strank, da pošteno uporabljajo pravice, ki jim gredo po zakonu. Po prepričanju pritožbenega sodišča sme tudi izvršilno sodišče upoštevati določbi 123. člena v zvezi s 5. odstavkom 132. člena ZZZDR, če dejstva, ki narekujejo uporabo teh materialnopravnih predpisov, med strankama niso sporna. Če bi upnikovo stališče obveljalo, bi se ne le po nepotrebnem obremenjevalo pravdno sodišče, ampak bi tudi po nepotrebnem nastajali stroški njemu samemu, saj je gotovo, da bi dolžnik z zahtevkom na ukinitev preživnine uspel. Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi niso podani razlogi, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče, v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti je pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo ker ni utemeljena in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Upnik nosi sam stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (1. odstavek 154. v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.