Jedro

Odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je prenizka, saj je sodišče premalo upoštevalo, da je poškodba bistveno spremenila njegovo življenje in ga zato znatno prikrajšala pri vseh njegovih življenjskih, zlasti pa delovnih in pridobitnih aktivnostih. Upoštevaje ugotovljeno tožnikovo stanje, ki je predčasno vplivalo na izgubo njegovih delovnih sposobnosti in splošno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, je sodišče premajhno pozornost posvetilo obsegu trajnih posledic, ki so zmanjšale kvaliteto tožnikovo življenja, in intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih zaradi tega trpi. Zato je bilo treba dosojeno odškodnino zvišati za 7.500,00 EUR (na 25.5000,00 EUR).

V sodbi sicer res ni konkretizirane primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse. Vendar je sprejeto odločitev spričo javno dostopnih računalniških in knjižnih baz sodne prakse kljub temu mogoče vsebinsko preizkusiti. Absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi takšne obrazložitve ni, o čemer se je sodna praksa že izrekla.

Izrek

I. Postopek, ki je bil od dneva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko prekinjen z dnem 27. 8. 2019 pod opr. št. St ..., se nadaljuje z dnem 27. 12. 2019. II. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odslej izrek glasi: "Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 4. 2016, v presežku (nad zneskom 50.000,00 EUR do 200.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za zakonske zamudne obresti od 50.000,00 EUR od 18. 2. 2016 do 27. 4. 2016) pa terjatev tožeče stranke do tožene stranke ne obstoji."

III. Tožena stranka je dolžna v proračun RS povrniti stroške pritožbenega postopka tožeče stranke v znesku 37,00 EUR, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Krškem št. SI56 01100 6370422362, sklic: 00 4223-402909-275019 (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 275/2019),v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženo stranko obsodilo na plačilo 42.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 4. 2016 naprej. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (za plačilo odškodnine nad zneskom 42.500,00 EUR do zneska 200.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za zakonske zamudne obresti od 42.500,00 EUR od 18. 2. 2016 do 27. 4. 2016. 2. Zoper sodbo v delu zaradi določitve višine denarne odškodnine vlaga pritožbo tožeča stranka. Izpodbija jo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da pritožbeno sodišče v celoti ugodi tožbenemu zahtevku ali samo odloči o višini odškodnine. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je tožnik utrpel hude telesne poškodbe, ki jih našteva. Sodišče vse poškodbe in posledice dobro povzame v sodbi, na njegove ugotovitve v točkah 12 do 15 sodbe se pritožnik sklicuje. Vendar sodišče ni popolnoma vezano na izvedeniško mnenje. O določenih okoliščinah (trajanje bolečin, strahu) lahko odloči samo. Sodišče se ni opredelilo do tožnikovih trditev glede duševnega trpljenja zaradi nezaposljivosti in posledično slabega finančnega stanja tožnika kot edinega preživljalca družine. Ni odločilo o njegovem predlogu za dopolnitev izvedeniškega mnenja, ni se opredelilo in upoštevalo dela izvedeniškega mnenja (o skaženosti tožnika) in ni obrazložilo zatrjevane primerjave z dosojenimi odškodninami v sodni praksi. Napačno je odmerjena odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Skupno dosojena odškodnina je absolutno prenizka. Ne upošteva vseh individualnih značilnosti tožnikove škode.

3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil po vložitvi pritožbe tožeče stranke nad toženo stranko 27. 8. 2019 pod opr. št. St ... začet stečajni postopek. Z dopisom z dne 26. 9. 2019 je pozvalo stečajnega upravitelja k prevzemu pravde (list. št. 179). Toženec ni podal odgovora na pritožbo.

4. Tožnik je z vlogo, oddano priporočeno na pošti dne 24. 1. 2019, predlagal višjemu sodišču, naj nadaljuje s postopkom.

5. Po vpogledu v javne objave poteka stečajnih postopkov je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil dne 27. 12. 2019 objavljen osnovni seznam preizkušenih terjatev. Pravila za nadaljevanje pravdnega postopka za uveljavitev terjatve, če je upnik začel pravdni postopek za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka, so določena v 301. členu ZFPPIPP1. Razlog za prekinitev pravdnega postopka v takih primerih po samem zakonu preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), nakar mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa ob preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka (tretji odstavek 301. člena ZFPPIPP), sicer se šteje, da njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Ker je tožnik v zakonitem roku podal predlog za nadaljevanje tega postopka, je pritožbeno sodišče s postopkom nadaljevalo in glede na četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP upoštevalo, da tožnik uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Velja namreč domneva, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Tožnik vtožuje denarno odškodnino za nematerialno škodo iz škodnega dogodka z dne 30. 4. 2013, ko se je na delu pri toženi stranki hudo telesno poškodoval pri padcu z višine 12 metrov. Odločitev sodišča prve stopnje, da je toženka po temelju v celoti odgovorna za tožnikovo škodo, je pravnomočna2. 8. Pritrditi je treba pritožbi, da je ob nezgodi 57-letni tožnik utrpel hude telesne poškodbe. Sodišče prve stopnje jih je na podlagi izvedeniškega mnenja povzelo v točki 12 sodbe3. Njihov obseg tudi za pritožnika ni sporen. Pač pa sodišču smiselno očita procesne kršitve pri dokazovanju z izvedencem, neupoštevanje tožbene trditvene podlage in neobrazloženost odločbe, napačno ugotovitev dejanskega stanja o škodi in prenizko odškodnino za nepremoženjsko škodo v celoti in po posameznih oblikah škode.

9. Očitek v smeri absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP4, češ da sodišče ni odločilo o predlagani dopolnitvi izvedeniškega mnenja, ni utemeljen. Tožnik je izvedeniško mnenje v pretežni meri sprejel, delno se ni strinjal z mnenjem o trajanju telesnih bolečin in strahu. Predlagal je, naj o tem odloči sodišče samo ali zahteva dopolnitev izvedeniškega mnenja. Sodišče prve stopnje je izvedeniško mnenje ocenilo skupaj z ostalim procesnim gradivom in ga sprejelo kot strokovnega in prepričljivega (točka 12 sodbe). S tem je v zadostni meri odgovorilo na tožnikov nesubstanciran oziroma rezervni predlog (dopolnitev izvedeniškega mnenja: "...po potrebi"). Procesnih pravil pri izvajanju dokazov z izvedencem ni kršilo. Dejansko stanje o obsegu škode je ugotovljeno pravilno.

10. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni v celoti ocenilo izvedeniškega mnenja in da je prezrlo tožnikovo trditveno podlago o duševnih bolečinah zaradi škode v zvezi z izgubljenimi dohodki. Tožnik ni zahteval plačila odškodnine iz naslova skaženosti, zato so očitki o nepopolni dokazni oceni (kršitev 8. člena ZPP) neutemeljeni, saj sodišču tega dela izvedeniškega mnenja ni bilo treba ocenjevati. Tudi kršitve 7. člena ZPP v zvezi z okoliščinami, ki govorijo o prikrajšanjih tožnika na premoženjskem področju ni. Tožbenega zahtevka za plačilo premoženjske škode tožnik ni postavil. Njegove duševne bolečine zaradi nezmožnosti za delo in posledično trpljenje zaradi znižanih pridobitnih zmožnosti pa so bile v okviru dokaznega postopka ugotovljene z njegovim zaslišanjem ter prosto ocenjene in upoštevane pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti (točka 14 sodbe).

11. Očitek nezadostne obrazloženosti glede načela individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine ni utemeljen. Sodišče je navedlo, na podlagi katerih dokazov je ugotovilo obseg škode (točka 11 sodbe) in na podlagi katerih materialnopravnih izhodišč je dosodilo odškodnino (179. člen OZ)5 (točka 10 sodbe). V okviru podane trditvene podlage tožnika in na podlagi izvedeniškega mnenja, medicinske dokumentacije ter zaslišanja tožnika je obrazložilo obseg škode po posameznih oblikah škode, vključno s pričakovano bodočo škodo. Jasni in zadostni razlogi o njej so v točkah 12 do 15 sodbe. Obrazložene so ugotovljene individualne okoliščine tožnika in podan materialnopravni zaključek o višini pravičnega zneska odškodnine. V sodbi sicer res ni konkretizirane primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse. Vendar je sprejeto odločitev spričo javno dostopnih računalniških in knjižnih baz sodne prakse kljub temu mogoče vsebinsko preizkusiti. Absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi takšne obrazložitve ni. O tem se je sodna praksa že izrekla6. 12. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje o obsegu, stopnji in trajanju telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Oprta so na pravilno ocenjeno dokazno gradivo (izvedeniško mnenje, medicinska dokumentacija, zaslišanje tožnika). Pritožba jih povzema. Zato je pritožbeni očitek o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju nerazumljiv in neutemeljen.

13. Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo je stvar materialnega prava. Na njegovo pravilno uporabo mora paziti pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Upoštevati je treba merila iz 179. in 182. člena OZ. Gre za načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pri prvem je treba upoštevati konkretne okoliščine posameznega oškodovanca in mu glede na intenzivnost in trajanje duševnih bolečin ter strahu s prisojeno odškodnino nameniti pravično zadoščenje, ki naj omili njegove bolečine. Po drugi strani je treba upoštevati objektivno merilo: razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, oziroma primerjavo z odškodninami, kot jo dosojajo sodišča za primerljivo škodo. Načelo objektivizacije, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave RS), je torej namenjeno vzpostavljanju sorazmerne enakosti med več osebami glede na težo primera.

14. Dosojena odškodnina je v primerjavi s podobnimi primeri iz sodne prakse in upoštevaje posebne okoliščine tožnika kot oškodovanca prenizka. Za primerljive primere hudih poškodb sodišča dosojajo oškodovancem povprečno 58 povprečnih neto plač7. V dostopnih računalniških bazah VSRS je pritožbeno sodišče našlo primerljive primere v razponu od 51 do 80 plač8. Sodišče je tožniku dosodilo 42.500,00 EUR, kar je v času sojenja znašalo 38 povprečnih neto plač9, kar je bistveno nižje od spodnje meje navedenega okvira. Dosojeno odškodnino v celoti in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bilo treba po presoji pritožbenega sodišča zato zvišati, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

15. Od zahtevanih 80.000,00 EUR na telesne bolečine je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo 20.000,00 EUR (18 plač). Glede na dejanske ugotovitve o obsegu in trajanju telesnih bolečin v točki 12 sodbe10 in nevšečnostih, ki so spremljale zdravljenje, ugotovljene v točki 13 sodbe11, je dosojena odškodnina tudi po presoji pritožbenega sodišča primerna in primerljiva s primeri iz sodne prakse12. 16. Enako velja za dosojeno odškodnino za strah (4.500,00 EUR od zahtevanih 20.000,00 EUR). V pritožbi izpostavljene psihične težave tožnika, kljub ugotovljeni in upoštevani resnosti tožnikovih poškodb, zaradi katerih bi lahko umrl, niso bile v objektivnem smislu podprte z ničemer. Sodišče pa je vseeno tožniku verjelo, da se je ob nesreči močno ustrašil in da ima še vedno moreče sanje, pri katerih doživlja padec stebra. Ugotovljeni nekajminutni hud primarni strah in intenziven strah v času enomesečne hospitalizacije13, nadalje enomesečno obdobje srednje intenzivnega strahu ter nato občasen strah srednje intenzivnosti pri medicinskih posegih, ob neizkazanem zdravljenju zaradi duševne prizadetosti ali prejemanju zdravil za lajšanje strahu, dopušča presojo, da je dosojena odškodnina primerna in pravična. Primerljiva je s podobnimi primeri iz sodne prakse14 ali celo nekoliko višja od njih15. 17. Pritrditi pa je treba pritožbi, da je prenizko odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (18.000,00 EUR od zahtevanih 100.000,00 EUR). Čeprav je bil pritožnik kot fizični delavec poškodovan pri svojih 57 - letih, je treba pritrditi pritožbi, da je sodišče premalo upoštevalo, da je poškodba bistveno spremenila njegovo življenje in ga zato znatno prikrajšala pri vseh njegovih življenjskih, zlasti pa delovnih in pridobitnih aktivnostih. Verjeti mu gre, da ga je kot edinega preživljalca družine močno prizadela izguba delovne zmožnosti za vsakršna dela, ki jo je sodišče ugotovilo z njegovim zaslišanjem. Prej fizično in delovno aktiven moški po ugotovitvah sodišča ne more delati ničesar več, pri vsakem delu se utrudi. Ključna zanj, ki je sebe in svojo družino preživljal z zaslužki, ki jih je pridobival s fizičnim delom, je ugotovitev, da takega dela ne zmore več. Zaradi ugotovljenih funkcionalnih poškodb bo moral po ugotovitvah sodišča prve stopnje do konca življenja paziti, da se bo izogibal infektom in na pet let dobivati posebno cepivo zaradi odstranjene vranice. Obstaja možnost nastanka zarastlini v trebuhu, kar v prihodnje lahko privede do težav v smislu oviranja črevesja, zato mora paziti na prehrano in redno odvajanje. Morebitne zarastline v poprsnici otežujejo dihanje pri večjih fizičnih naporih. Tudi na jetrih, ki imajo močno regeneracijsko sposobnost, je možno, da so ostale trajne fibrizne brazgotine na mestih poškodb. Upoštevaje tako ugotovljeno tožnikovo stanje, ki je predčasno vplivalo na izgubo njegovih delovnih sposobnosti in splošno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, je sodišče premajhno pozornost posvetilo obsegu trajnih posledic, ki so zmanjšale kvaliteto tožnikovo življenja, in intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih zaradi tega trpi. Zato je bilo treba dosojeno odškodnino zvišati za 7.500,00 EUR (na 25.5000,00 EUR). V presežku pa je tožnikov zahtevek pretiran glede na dejstvo, da se je poškodoval vendarle v času, ko so bile njegove delovne aktivnosti pričakovano že v upadanju.

18. Za celotno nepremoženjsko škodo je po presoji pritožbenega sodišča primerna in pravična odškodnina v višini 50.000,00 EUR, kar je v času sojenja znašalo približno 45 povprečnih neto plač. Čeprav gre za nekoliko nižjo odškodnino, kot jo je pritožbeno sodišče ugotavljalo v primerljivih primerih, je treba upoštevati, da je šlo pri slednjih v primerjavi s tožnikom po večini za mlajše oškodovance. V presežku je zato glede na tožnikovo starost in pričakovano trajanje duševnih bolečin zahtevana odškodnina previsoka in pritožba zavrnjena.

19. Pritožbeno sodišče je pritožbi v tem obsegu ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v znesku 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot je razvidno iz izreka te sodbe (5. alineja 358. člena ZPP). Obstoja terjatve v višjem znesku ni ugotovilo, in je v tem delu tožbeni zahtevek zavrnjen.

20. Ker je pritožnik s pritožbo delno (5% uspel), je v tem obsegu upravičen do povračila pritožbenih stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odmerjeni so po priglašenem stroškovniku na pritožbi. Nanašajo se na odvetniške stroške s pripravo pritožbe, materialne stroške in pripadajoči DDV. Upoštevaje Odvetniško tarifo16, 17. člen ZOdv17 in upoštevaje doseženi pritožbeni uspeh so odmerjeni na 37,00 EUR. Ker je bil pritožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči18, mora tožena stranka plačati odmerjene odvetniške stroške v korist proračuna RS (46. člen ZBPP19). V primeru zamude bodo od dosojenega zneska tekle tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila20. 1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 126/2007. 2 Pritožba toženke zoper sodbo je štela za umaknjeno - sklep na red. št. 180 spisa je pravnomočen. 3 Poškodovanih je bilo več organskih sistemov - šlo je za politravmo. Tožnik je utrpel raztrganino vranice, ki so jo odstranili, številne raztrganine na jetrih, krvavitev v trebušno votlino in v prostor za trebušno mreno, krvavitev in vdor prostega zraka v prostor rebrne mrene, udarnino srca, zlom zgornje čeljustnice, zlom nosnih kosti, zlom reber (4. do 12. desno ter dvojni zlom 7. in 8. rebra, zlom 9. in 10. rebra levo), zlom desne lopatice, zlom prsnice, zlom prečnih izrastkov teles ledvenih vretenc (od L1 do L4 desno). 4 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami. 5 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami. 6 VSRS II Ips 195/2015 z dne 14. 4. 2016, točka 13 in 14. 7 Jadek Pensa, D., v: Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba, 2001. 8 Primer II Ips 147/2014-53 plač, II Ips 258/2009-56 plač, II Ips 346/2003-65 plač, II Ips 643/2003-53 plač, II Ips 83/99-51 plač, II Ips 432/2004-60 plač in druge. 9 Maj 2019: 1.113,88 EUR, Uradni list RS, št. 47/2019. 10 14 dni hude telesne bolečine, 1 mesec in 1 teden stalne srednje hude bolečine, 14 dni stalne lahke bolečine, 2 meseca občasne lahke do srednje hude bolečine, bodoče bolečine ob spremembah vremena. 11 Hospitalizacija 31 dni, od tega 25 dni v intenzivnem oddelku, 1x operacija (odstranitev vranice in šivanje raztrganin jeter), drenaža prsnega koša, uspavanje, umetno predihavanje z aparatom, nazogastrična sondaža, 14 dni intubacije, številna RTG slikanja glave, trebuha (CT), UZ trebuha, 2x boleča torakalna punkcija, številna zdravila, analgetiki, infuzije, transfuzije; bodoče - vsakih 5 let nova doza cepiva zaradi odstranjene vranice. 12 II Ips 346/2003-15 plač za TB, II Ips 147/2014-17.000,00 EUR za TB, II Ips 258/2009-19.500,00 EUR za TB, II Ips 432/2009-16.700,00 EUR za TB, II Ips 83/99-18 plač za TB. 13 14 dni zelo intenziven sekundarni strah, nato srednje intenziven. 14 Npr. II Ips 432/2009-4.500,00 EUR za strah. 15 Npr. II Ips 83/99-3,6 plač za strah, II Ips 290/2012-3.000,00 EUR za strah, II Ips 258/2009-3.100,00 EUR za strah. 16 Uradni list RS, št. 2/2015. 17 Zakon o odvetništvu, Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami. 18 Odločba o BPP št. 275/2019 z dne 1. 7. 2019. 19 Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami. 20 Načelno pravno mnenje, Občna seja VSS, 13. 12. 2006, Pravno mnenje 1/2006, stran 7.