Jedro

Tudi če gre za knjige in spise družbe, ki so poslovna skrivnost, ima družbenik pravico vpogleda v take knjige in spise. Družbenik ima pravico vpogleda tudi v take spise družbe, ki jih le-ta pošilja pristojnemu organu in mu ni mogoče odreči pravice vpogleda iz razloga, da bi si te spise lahko vpogledal pri pristojnem organu samem.

Izrek

Pritožba nasprotne stranke se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom, izdanim v nepravdnem postopku, je sodišče prve stopnje predlagatelju dovolilo vpogled v več poslovnih knjig in spisov nasprotne stranke, med drugim tudi v konto kartice glavne knjige in saldakonte za obdobje od 1.1.1997 do 31.12.1999, vse listine, ki so bile podlaga za zajemanje računovodskih podatkov, to je pogodbe, obračune, izdane račune, prejete račune, izpiske žiro računa ter drugih bančnih računov, blagajno, obračune plač in mesečna poročila, ki jih mora nasprotna stranka dostavljati Agenciji za trg vrednostih papirjev. Zoper ta sklep se pritožuje nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu le v izreku, ki se nanaša na zadnje tri alinee, to je glede dovolitve vpogleda tamkaj navedenih listin in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v tem delu ter zavrnitev zahteve, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da predlagatelj ni upravičen do vpogleda v konto kartice, ker se le-te ne nanašajo samo nanj, temveč na vse komitente. Glavna dejavnost nasprotne stranke je namreč poslovanje z vrednostnimi papirji in deluje kot borzno posredniška hiša za komitente na podlagi pooblastila Agencije za trg z vrednostnimi papirji. Komitentov pa je več tisoč in sama narava poslovanja borzno hišo zavezuje k varstvu osebnih podatkov. Nasprotna stranka je zato zavezana varovati te podatke po Pravilniku o varovanju poslovnih skrivnosti. Kar zadeva listine, ki so bile podlaga za zajemanje računovodskih podatkov, pa je predlagatelj prejel vse tiste račune, ki se nanj nanašajo, ne vidi pa smisla, da bi predlagatelj imel vpogled tudi v druge račune. Od tega tudi ne bi bilo nobene koristi glede na to, da ni strokovnjak in ne pozna računovodskih zadev. Predlagateljeva zahteva, naj se mu dovoli vpogled v mesečna poročila, ki se dostavljajo Agenciji za trg vrednostnih papirjev, pa prav tako ni utemeljena, saj ima predlagatelj možnost ta poročila vpogledati pri sami agenciji. Pritožba nasprotne stranke ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo izdalo v skladu z določili 446. in 447. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Samo dejstvo, da so določeni podatki pri nasprotni stranki, ki je borzno posredniška hiša, poslovna skrivnost oziroma zaupni, ne pomeni, da zaradi tega predlagatelj kot družbenik ne bi imel pravice vpogleda v te podatke. Druga pa je seveda stvar, da je tudi sam, če za te podatke izve, dolžan te podatke varovati kot poslovno skrivnost. O varovanju zaupnih podatkov borzno posredniških družb govori tudi Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), objavljen v Uradnem listu RS št. 56/99. Vendar pa tudi iz določb 177. do 179. člena omenjenega zakona ni razvidno, da bi v primeru, ko ima družbenik pravico do določene informacije v družbi, ne imel tudi pravico vpogleda v tiste podatke, ki so zaupni podatki po teh določilih. Kot rečeno, pa je jasno, da jih mora tudi sam varovati kot poslovno skrivnost, torej kot zaupne podatke. Ugovor tožene stranke, da so določene listine take, da je potrebno določeno strokovno znanje za njihovo razumevanje, prav tako ni utemeljen. Družbenik ima pravico do informacije, pri čemer zakon ne daje podlage za zaključek, da bi moral izkazati tudi svojo strokovno usposobljenost, da bi te podatke lahko razumel. Prav tako ni utemeljen ugovor, da bi si mesečna poročila lahko predlagatelj ogledal pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, kamor jih nasprotna stranka pošilja. Po 1. odst. 446. člena ZGD mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma informirati o zadevah družbe in mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Pri tem ni pomembno, ali gre za knjige ali spise, ki jih morda pošilja kakšnemu drugemu organu. Iz vseh navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.