Jedro

Za odločanje o zahtevkih za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni uporabljiva določba 6. odstavka 20. člena ZVPSBNO o uporabi pravil o sporu majhne vrednosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarna zahtevka za plačilo odškodnine v višini 44.781,05 EUR in 24.445,38 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2012, in podredni zahtevek za plačilo odškodnine 69.226,43 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi. Tožniku je naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka.

2. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Pravila, ki veljajo za odločanje v sporih majhne vrednosti, ne morejo biti sprejemljiva za odločanje v sporih, kot je obravnavani in kjer višina zahtevka bistveno presega vrednost sporov majhne vrednosti. Pravila v teh sporih so zelo restriktivna tako glede podajanja navedb in glede predlaganja dokazov kot tudi glede omejitve pritožbenega preizkusa. S tem so stranke, ki uveljavljajo odškodninski zahtevek na podlagi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) postavljene v neenakopraven položaj z drugimi osebami, ki uveljavljajo odškodninske zahtevke. Sodišče ni omogočilo izvedbe dokaza z zaslišanjem izvedenca finančne stroke. Sam je tožbi priložil mnenje sodnega izvedenca finančne stroke, ki je izračunal dobiček, če bi tožnik vezal zatrjevani denarni znesek kot vezano vlogo pri N. d.d., katere komitent je. Mnenje je priložil, da bi se skrajšal postopek. Poleg tega je pri vseh točkah tožbe, razen pri II., kar pa je šteti za pomoto, predlagal dokaz z zaslišanjem izvedenca finančne stroke. S tem, ko mu ni bilo omogočeno dokazovanje z izvedencem, je bilo nepravilno uporabljeno materialno pravo in kršeno načelo enakega varstva pravic. Sodišče bi moralo dovoliti preveritev tožbi priloženega mnenja z zaslišanjem izvedenca, na drugi strani pa se je zadovoljilo s pavšalno zavrnitvijo mnenja s strani toženke. Ker se sodba do mnenja ni vsebinsko opredelila, je podana kršitev iz 22. člena Ustave. V potrditev navedb o neupravičeni obogatitvi je priložil laičen izračun, za potrditev katerega je predlagal zaslišanje izvedenca, poleg tega pa je sodba spregledala, da se podan izračun skorajda ne razlikuje od izračuna G. V sodbi niso upoštevani dokazi, podani 5. 11. 2014, ki dokazujejo, da je tožnik z denarjem, ki ga je dobil s tožbo Pdp 1010/2011, z varčevanjem z depoziti in z vlaganjem v sklade na letni ravni ustvaril 8.124,82 EUR dobička. Meni, da poslovanja oziroma gospodarjenja, ko gre za poseg v pravico do zasebne lastnine, še posebej kadar je posledica kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, niti ni potrebno dokazovati. Na strani lastnika je odločitev, ali bo denarna sredstva naložil in ustvaril dobiček ali ne. S kršitvijo pravice te svobode nima in bi mu kot zadoščenje za kršitev moralo pripadati najmanj tisto, kar bi lahko pridobil z najmanj tvegano naložbo ne glede na to, kako je v preteklosti ravnal. V nasprotnem se kršitelju daje večja zaščita kot oškodovanemu. Ne strinja se z ugotovitvijo sodbe, da sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem za preveritev izračuna obresti. Za tak izračun ima podporo na spletni strani Vrhovnega sodišča. Sodba tudi spregleda, da je z bančno vezavo mogoče ustvariti zaslužek brez tveganja. Napačno je stališče, da se zneska, postavljena v primarnem zahtevku, prekrivata.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodba zavzema stališče, da gre za odločanje o zahtevku, za katerega se v skladu s šestim odstavkom 20. člena ZVPSBNO uporabljajo določbe ZPP, ki veljajo za spor majhne vrednosti.(1) Pritožbeni očitek, da v obravnavani zadevi ni bilo podlage za uporabo navedenih postopkovnih pravil, je utemeljen.

6. Tožbeni zahtevek se nanaša na povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. ZVPSBNO določa različna pravila za uveljavljanje pravičnega zadoščenja, katerega ena od oblik je tudi denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, na eni strani in na drugi strani za uveljavljanje premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Člen 20, v katerem je določena tudi uporaba pravil o sporih majhne vrednosti, je umeščen v poglavje z naslovom "Pravice in postopek glede pravičnega zadoščenja". Pravično zadoščenje v smislu ZVPSBNO poleg objave sodbe in pisne izjave o kršitvi pravice predstavlja denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo (drugi odstavek 15. člena in prvi odstavek 16. člena ZVPSBNO). Zakon v tem poglavju ureja postopek pri Državnem pravobranilstvu (19. člen) in postopek pred sodiščem (20. člen). Medtem ko je v 19. členu izrecno navedeno, da je urejen postopek za uveljavitev zahtevka za pravično zadoščenje, je v 20. členu na več mestih uporabljena besedna zveza "za povrnitev škode po tem zakonu". Ne glede na to, da 20. člen ne govori izrecno o pravičnem zadoščenju, ne more biti dvoma, da se določba nanaša na uveljavitev tega zahtevka. Že v prvem odstavku, po katerem je izvedba postopka pred Državnim pravobranilstvom – ki se nanaša le na postopek za uveljavitev odškodnine za nepremoženjsko škodo – predpostavka za vložitev tožbe, je vzpostavljena zveza s predhodnim členom. V naslednjih odstavkih so določena ostala posebna pravila o krajevni pristojnosti, uporaba pravil o sporih majhne vrednosti in o izključitvi revizije.

7. V prid zaključku, da se ta določba uporablja le za zahtevke iz naslova pravičnega zadoščenja zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, govori tudi določba 21. člena z naslovom "Uveljavljanje premoženjske škode". Ta določa rok za vložitev tožbe in posebna pravila o predpostavkah odškodninske odgovornosti v primerjavo s splošno ureditvijo v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ). Tako glede na vsebino te določbe kot glede na umestitev določbe v poglavje o pravicah in postopku glede pravičnega zadoščenja 21. člena ni mogoče razumeti drugače, kot da za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne veljajo posebna pravila, določena z ZVPSBNO za uveljavljanje nepremoženjske škode zaradi navedene kršitve. Tako razlago potrjujejo tudi zakonodajna gradiva. V obrazložitvi predloga 21. člena zakona je izrecno navedeno, da ZVPSBNO ne ureja pravice do povrnitve premoženjske škode in je določba le ti. "napotilne narave". V obrazložitvi 20. člena predloga zakona je na drugi strani izrecno navedeno, da gre za pravila postopka za določitev pravičnega zadoščenja. Obrazloženi so razlogi za določitev posebne krajevne pristojnosti (ne pa tudi stvarne pristojnosti)(2) in za določitev uporabe pravil o sporih majhne vrednosti za postopek za določitev pravičnega zadoščenja.(3)

8. Navedeno utemeljuje sklep, da za odločanje o zahtevkih za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni uporabljivo pravilo iz šestega odstavka 20. člena ZVPSBNO. Glede na to je treba uporabiti splošna pravila postopka.(4)

9. Zaradi uporabe pravil, ki veljajo za spore majhne vrednosti, v sodbi ni bila upoštevana tožnikova druga pripravljalna vloga in na obravnavi ni bilo dovoljeno podajanje navedb in predlaganje dokazov. Pritožnik tudi utemeljeno opozarja na krajše roke za podajanje navedb in vložitev pravnih sredstev ter omejitve pritožbenega preizkusa, ki veljajo v sporih majhne vrednosti. Navedeno utemeljuje sklep, da je bil zaradi uporabe pravil, ki veljajo za spore majhne vrednosti, brez zakonske podlage prikrajšan v pravici do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka, ki je ni mogoče odpraviti pred sodiščem druge stopnje, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku zagotovi strankam možnost pravice do izjave v obsegu, kot jo zagotavljajo pravila (rednega) postopka.

(1) Določba se glasi: "V postopku pred sodiščem se ne glede vrsto ali višino zahtevka uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku o sporu majhne vrednosti."

(2) Glede na to, da se odškodnina prisodi v razponu do 5.000 EUR, 20. člen ZVPSBNO ne posega v pravila ZPP o stvarni pristojnosti.

(3) Predlog Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, Poročevalec, št. 40/2006. (4) Ker pritožba ne uveljavlja kršitve pravil o stvarni pristojnosti, se pritožbeno sodišče o tem vprašanju ne izreka.