Jedro

Pritrditi je torej treba pritožniku, ko pravi, da je namen prepovedi iz 1. alineje 1. odst. 273. člena ZGD ta, da se dejansko ločita funkcija poslovodenja družbe od nadziranja družbe, da sta funkciji prersonalno ločeni, ne le formalno. Opravljanje funkcije člana nadzornega sveta družbe H. S. d.d. ob istočasnem sodelovanju pri poslovodenju od nje odvisne družbe nedvomno pripelje do kolizije različnih interesov v d.d., kar je lahko utemeljen razlog za odpoklic te osebe z mesta funkcije člana nadzornega sveta.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljev za odpoklic člana nadzornega sveta družbe H. S. d.d..

Predlagatelja Fr. G. in I. d.o.o. sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Nasprotni udeleženec H. S. d.d. je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne ter izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predlagatelji sprva utemeljevali predlog za odpoklic člana nadzornega sveta družbe H. S. d.d. L. T. s trditvami, da je navedeni član nadzornega sveta te družbe, hkrati pa direktor oziroma član uprave odvisne družbe K. H. B., ki je v 71,34 % lasti družbe H. S. d.d.. Tekom postopka, dne 14.12.2006 je bil L.T. odpoklican s funkcije direktorja družbe K. H. B.., d.d.. Predlagatelja sta kljub temu pri predlogu za odpoklic vztrajala. Trdila sta, da je L. T. še vedno dejanski poslovodja družbe K. H. B. d.d., da N.K., ki je bila imenovana za v.d. direktorja te funkcije ne opravlja samostojno, temveč z navodili L. T.. Nadalje sta trdila, da udeleženec zasleduje obid zakona, češ da nadzorni svet družbe K. H. B. d.d. ni imel dejanskega namena odpoklicati L. T. v smislu, da ta preneha voditi posle, kar naj bi bilo razvidno iz tega, da je bila N. K. imenovana zgolj za vršilko dolžnosti direktorja za dobo šestih mesecev in ne za direktorja družbe, da so bile volitve članov nadzornega sveta družbe H. S. d.d., ko je bil L. T. ponovno izvoljen za člana nadzornega sveta, dne 19.12.2006, seja nadzornega sveta družbe K. H. B., na katerem je bil odpoklican s funkcije direktorja te družbe, pa je bila dne 14.12.2006 ter dejstva, da N. K. do sedaj ni bila poslovodja niti družbe z omejeno odgovornostjo ali kakšnega drugega gospodarskega subjekta in nima niti znanja niti izkušenj za opravljanje te funkcije.

Prvostopno sodišče je predlog za odpoklic L. T. kot člana nadzornega sveta družbe H.S. d.d. zavrnilo z utemeljitvijo, da zatrjevano dejstvo, da N. K. ne opravlja funkcije direktorja samostojno, temveč po navodilih L. T., v tem postopku ni odločilno. Po oceni prvostopnega sodišča je odločilen zgolj izpisek iz sodnega registra, iz katerega pa je jasno razvidno, da je N. K. vršilka dolžnosti direktorja družbe K. H. B. d.d.. Zato po stališču prvostopnega sodišča predlagatelji v tem postopku nimajo več pravnega interesa za svoj zahtevek zoper L. T.. S takšnim stališčem pa se pritožbeno sodišče ne more strinjati.

Po določbi 1.alineje 1.odstavka 273. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1; prej 2.alineja 2.odstavka 263.člena ZGD-H,) član nadzornega sveta ne more biti član uprave od družbe odvisne družbe. Iz navedenih zakonskih omejitev izhaja pogojenost teh omejitev z morebitno objektivno kolizijo interesov, če bi ista oseba opravljala vodstvene (oziroma izvršilne) in nadzorne funkcije (glej ZGD s komentarjem, prva knjiga, stran 840). Pritrditi je torej treba pritožniku, ko pravi, da je namen prepovedi iz 1. alineje 1. odst. 273. člena ZGD ta, da se dejansko ločita funkcija poslovodenja družbe od nadziranja družbe, da sta funkciji prersonalno ločeni, ne le formalno. Opravljanje funkcije člana nadzornega sveta družbe H. S.d.d. ob istočasnem sodelovanju pri poslovodenju od nje odvisne družbe nedvomno pripelje do kolizije različnih interesov v d.d., kar je lahko utemeljen razlog za odpoklic te osebe z mesta funkcije člana nadzornega sveta.

Izhajajoč iz zgoraj navedenega namena določbe 1. alineje 1. odst. 273. člena ZGD-1 se torej trditve predlagateljev, da L. T., kljub temu, da je bil odpoklican z mesta direktorja odvisne družbe K.H. B. d.d., dejansko še vedno opravlja to funkcijo, izkažejo kot pravno odločilne za presojo utemeljenosti predloga predlagateljev za odpoklic L. T. kot člana nadzornega sveta v skladu z določbo 2. odst. 276. člena ZGD-1 (prej 2.odstavek 267.člena ZGD-H).

Prvostopno sodišče je torej zmotno materialnopravno presodilo, da navedene trditve niso odločilne v tem postopku. Zato je pravno odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovilo.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi predlagateljev ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 49.a členom ZGD).

Prvostopno sodišče naj se v ponovljenem postopku ukvarja z zgoraj navedenimi trditvami predlagateljev, po potrebi izvede dokaze, ki jih je predlagal v zvezi z njimi, nato pa naj o predlogu ponovno odloči.